
"Drzen in nepredvidljiv," se na kratko opiše komaj 19-letni ljubljanski košarkarski up iz Ilirije Mark Padjen, še poleti mladinski reprezentant, zdaj že drugič nabornik v članski izbrani vrsti.
“Ta fant ima nekaj v sebi. Nekaj več,” je po dveh pokalnih tekmah z Ilirijo dejal kapetan Cedevite Olimpije ter dolgoletni in bržčas poslavljajoči se slovenski reprezentant Jaka Blažič. V njegovih mislih je bil 196 centimetrov visoki branilec Mark Padjen, s katerim sta se sicer srečala že med novembrsko reprezentančno akcijo.
Mladi Ljubljančan je takrat nase opozoril s pogumnima predstavama, prežetima s pronicljivimi asistencami, specifičnim gibanjem, dobrim pregledom in zavidljivim obvladovanjem žoge. V klubskih barvah je ob tem že večkrat razkril tudi strelski navdih, zato tokratni vpoklic v močno pomlajeno reprezentanco za zaključek kvalifikacij za EuroBasket 2025 niti ni presenečenje.
Novembra je donedavni mladinec priznal, da je ob vabilu na reprezentančni zbor od veselja skakal po svoji sobi. Kaj pa tokrat? “Potihoma sem vabilo to pot res pričakoval. A reprezentanca zame nikoli, niti v mlajših selekcijah, ni bila nekaj samoumevnega. Članska reprezentanca je seveda nekaj posebnega. Gre za veliko čast. Obenem je zame to tudi dodaten dražljaj, ki me žene k trdemu delu,” odgovarja mladenič, ki je minuli mesec dopolnil 19 let.
Ko ga vprašamo, ali ga je reprezentančna priponka spremenila, si vzame čas za razmislek. Nato pojasni, da še vedno običajno napolni šolsko torbo in se odpravi do gimnazije, ohranja stik z vrstniki in ostaja na realnih tleh. “Lagal pa bi, če bi dejal, da reprezentanca ni vplivala na mojo košarko. Novembrska izkušnja mi je dala zelo veliko. Spoznal sem višjo raven. Obenem sem dobil potrditev dobrega dela in dodaten zagon za nadaljnje dokazovanje,” pripoveduje dijak četrtega letnika šentviške gimnazije, ki se je sprva razvijal pri Parkljih, zdaj pa že skoraj sedem let igra pri Iliriji.
Poleti ga torej čaka matura, košarkarski zrelostni izpit medtem že opravlja. Resda s kar nekaj nihanji, a tudi z jasno tendenco, ki nakazuje na potencialno uspešno kariero. Roko nad njegovim delom drži trener Stipe Modrić, v pomembno strokovno oporo so mu tudi razvojni trener Luka Bassin, pomočnik Jurij Ucman in športni direktor Saša Dončić. “Vesel sem, da sem se znašel v tem okolju. To pravzaprav velja za celotno mojo kariero. Težko bi se spomnil trenerja, s katerim sem delal, pa od njega nisem potegnil kakšne koristne stvari,” odgovarja košarkar, ki z drugim najboljšim ljubljanskim klubom igra v državnem prvenstvu in 2. ligi ABA, obenem pa je tudi član klubske ekipe do 20 let. Do danes je v tej sezoni odkljukal že 34 tekem.

Prihaja iz ljubljanskih Kosez, kot nekoč zlati kapetan Goran Dragić, prav tako otrok Ilirije. Ni naključje, da prav koseškega zmaja označi za svojega vzornika. “Ko me je košarka začela resneje zanimati, je igral v ligi NBA in na evropskih prvenstvih. Njegova igra mi je bila všeč. Oba sva iz Kosez, pa še podobno sva grajena,” pripoveduje Padjen, ki doma še danes ponosno hrani žogo z Gogijevim podpisom. Pred devetimi leti sta se srečala na šolskem igrišču. Dovolj za skupno fotografijo in avtogram.
A kot je nekoč dres Ilirije postal pretesen za Dragića, utegne tudi Padjena v prihodnosti zamikati selitev na višjo tekmovalno stopničko. Olimpija, morda tujina? “O tem trenutno res ne želim razmišljati. Sem še mlad. Čaka me še veliko dela. Upam, da bom ostal zdrav. Če bom, bom trdo delal in se trudil izkoriščati priložnost. Nato pa me bo pot ponesla, kamor me pač bo,” pravi član bronaste mladinske reprezentance z zadnjega evropskega prvenstva, ki na tekmah državnega prvenstva v povprečno 20 minutah dosega slabih deset točk ter po dva skoka in asistenci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje