Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokalMedtem ko je zaradi preobremenjenosti minuli mesec izjemoma izpustil reprezentančno akcijo, je Aleksej Nikolić s Cedevito Olimpijo le našel pravi igralni in predvsem tudi zmagoviti ritem. Ob tem ne skriva zadovoljstva, ker sploh prvič v članski klubski karieri igra v domovini, pravzaprav le dobrih 50 kilometrov od pravega doma.
Še pred enim mesecem je Cedevita Olimpija delovala kot dodobra načeta vojska. Sledil je zasuk s petimi zaporednimi zmagami, po vrnitvi glavnega stratega Zvezdana Mitrovića in manjših kadrovskih spremembah (po mesecu odsotnosti je del ekipe znova Bryton Lemar, vrzel od košem pa je zapolnil izkušeni Andrija Stipanović) pa ima tudi igra rep in glavo, predvsem pa jasen trenerski pečat. “Lažje dihamo,” se ob tem nasmehne Aleksej Nikolić, pomemben slovenski člen mednarodno pisane verige, ki je niz neporaženosti podaljšala z nedeljsko tivolsko zmago nad Spartakom v ligi ABA (91:82).
“Pomočniki trenerja so se ob odsotnosti Mitrovića sicer trudili, a je jasno, da je slika drugačna, ko informacije podaja glavni trener. Obenem sta Lemar in Stipanović igri dala novo dimenzijo. Lažje je igrati. Že vse od nedavnega reprezentančnega premora poudarjamo pomembnost vsake tekme. Smo v dobrem ritmu. Želimo ga nadaljevati, in sicer že v sredo v Benetkah. Spartak je bil po drugi strani trd tekmec, pomemben v tekmi za končnico. Veseli me, da smo po kriznih trenutkih pokazali ekipni obraz in prišli do pomembne zmage,” je v nedeljo zvečer pripovedoval 29-letni organizator igre, zadovoljen s svojo vlogo v ekipi.
“Čutim trenerjevo zaupanje. Priložnost poskušam izkoristiti. V preteklih tednih smo se tudi s soigralci dodobra spoznali. Vsak od nas je našel svoje mesto,” zagotavlja Nikolić, doma sicer iz Postojne, od koder pa se je že v mlajših kategorijah preselil v Laško ter naprej v Sarajevo. V nadaljnjem desetletju je zamenjal deset klubov iz osmih držav, da bi se v zrelih letih vrnil domov. Skoraj domov. “Lepo je. Družina je ob meni. Tudi starši so blizu. Drugače je, ko zares poznaš okolico in stalno slišiš domač jezik. Vesel sem, da sem doma,” poudarja dolgoletni slovenski reprezentant, obenem tudi eden od junakov zlatega EuroBasketa 2017.
Čeprav so njegove misli trenutno predvsem klubsko obarvane, se veseli tudi EuroBasketa v prihodnjem letu in zagotavlja, da je bil novembrski termin brez reprezentančnega dresa zanj zgolj izjema. “Za menoj je bilo veliko tekem. Ritem je bil zgoščen. Telo se je odzvalo, zato sem potreboval čas za počitek in regeneracijo. V vodstvu reprezentance so mojo prošnjo razumeli,” je pojasnil eden od stebrov reprezentance.
O igri svojih rojakov na tekmah s Portugalsko ni želel biti pretirano javno kritičen, je pa dodal: “Jasno, pričakovali smo drugačni tekmi, ne glede na kakovost nasprotnika. Predvsem način slovenske igre ni bil pravi. Toda … Na koncu šteje dejstvo, da so fantje po porazu v Lizboni le prišli do zmage v Kopru in potrdili nastop na EuroBasketu. Jasno pa je, da moramo do odhoda na prvenstvo močno izboljšati igro. To je nesporno dejstvo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje