Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kaj lahko stori Evropa, da prepreči odhajanje največjih košarkarskih talentov v ameriško univerzitetno ligo NCAA? Za Sportklub so o trenutno največji problematiki evropske košarke spregovorili direktor Cedevite Olimpije Davor Užbinec, zastopnik igralcev Saša Zagorac in trener nemškega Würzburga Sašo Filipovski.
O spremembah v ligi NCAA smo na Sportklubu v zadnjih mesecih že pisali. Skozi oči Saše Cianija in Jana Videta, velikih slovenskih talentov, ki sta zaradi odhoda v ZDA odpadla tudi z reprezentančnih seznamov, smo predstavili vidik mladih košarkarjev. Oba sta s selitvijo čez lužo presenetila in tudi razburila slovensko košarkarsko javnost, a to je nova realnost.
Intervju: Vide in Ciani
“Vidim, da vse več igralcev razmišlja o tem. Lahko povem, da Urban Klavžar, ki je tudi moj igralec, sprva tega ni imel v mislih. Potem pa je videl svoje vrstnike iz Španije in je želel tudi sam vedeti več. Mislim, da bo to neka stalnica. Košarka v Evropi, kar se mladih tiče, bo pa trpela,” je svoje videnje trenutne situacije, ki močno skrbi deležnike evropske košarke, podal Saša Zagorac. Nekdanji reprezentant Slovenije se je po karieri preusmeril v agentske vode.
Zelo zgovoren je podatek, ki nam ga je posredoval, da je bilo še pred tremi leti na nabor prijavljenih 340 igralcev. Letos jih je zgolj 106. Igralci se torej raje odločajo dlje ostati na univerzi kot oditi v NBA. Veliko spremembo je povzročila revolucija v NCAA pred štirimi leti. Primer na sodišču, v katerega se tokrat ne bomo poglabljali, je študentom-športnikom dokončno odprl vrata do zaslužka in končal njihovo izkoriščanje za polnjenje univerzitetnih blagajn. Študenti-športniki lahko zdaj tržijo svoja imena in prosto sklepajo pogodbe, kar prej ni bilo dovoljeno, sicer bi ostali brez pravice nastopa v tekmovanjih pod okriljem NCAA.
“To ni težava le za naš klub, temveč za vso košarko. Ne le na regionalni, temveč evropski ravni. NCAA je skupina različnih fakultet, ki jih je na stotine. Te niso v kakšni skupni organizaciji, ki bi imela pravila in regulacije. Edino pravilo, ki so ga zdaj sprejeli, je, da imajo za ekipe odrejen proračun, ta pa se meri v več deset milijonih dolarjev,” je glede velike konkurence iz ZDA spregovoril Davor Užbinec, dolgoletni direktor Cedevite Olimpije.
Študentom zaslužki na ravni evrolige
Študenti zdaj služijo skozi t. i. NIL, kar je kratica za ime, podobo in priljubljenost (name, image, likeness). NIL omogoča komercialno uporabo svojega imena in vključuje sponzorske pogodbe z blagovnimi znamkami, plačila za sodelovanje na dogodkih, prodajo lastnih izdelkov ali vsebin, dohodek iz družbenih omrežij in organizacijo športnih kampov. Sprememba je začela veljati 1. julija 2021.
NIL je postal pomemben dejavnik pri izbiri univerze. Šole, ki zaradi svoje velikosti, ugleda ali medijskega dosega ponujajo boljše tržne priložnosti, imajo tudi prednost pri privabljanju najboljših talentov. “Od šolanja in spoznavanja novega sveta do tega, kako tam z njimi delajo. Moj klient Jan Vide je imel na UCLA boljši tretma, kot ga imajo igralci v polovici ekip lige NBA, da o evroligi ne govorim. Obiskal sem kampus in lahko iz prve roke rečem, da nima nobena evroligaška ekipa takšnih pogojev, kot jih imajo UCLA, Kentucky, Arizona … To je res na neverjetni ravni,” je o mamljivih pogojih, ki spremljajo lep zaslužek, spregovoril Zagorac.
Za odhod v ZDA se jih zato odloča vse več. Pred dnevi je portal Be Basketball poročal, da se po letošnji sezoni v ligo NCAA seli kar sedem perspektivnih košarkarjev francoske lige LNB, še šest pa jih je tik pred podpisom pogodb z univerzami. Hrvati, ki so ostali že brez kopice najbolj talentiranih mladih košarkarjev, so pred dnevi “izgubili” še 20-letnega krilnega centra Andrijo Jelavića, ki se iz srbske Mege seli na univerzo Kentucky. Verjeli ali ne, tam bo služil približno milijon dolarjev na sezono.
Užbinec je predstavil prakso, da mladih igralcem v pogodbe dajejo tudi klavzule z odškodninami v primeru odhoda v NCAA, katere upajo, da bodo spoštovali, saj gre za neregulirano območje. Ob tem pa izpostavlja težavo, da s fakultetami komunicira zgolj igralec oz. njegov agent: “Imamo odnose med NBA, Fibo in evroligo, medtem ko jih z NCAA nima nihče. To je težava za naš klub, za regijo, za Evropo in tudi ligo NBA. Dogaja se, da se igralci, ki naj bi bili izbrani v drugem krogu, umikajo z nabora in odhajajo na univerzo, saj bi nekateri v ligi NBA dobili le 800 tisoč dolarjev, v NCAA pa tudi dva milijona na sezono.”
Zakaj bi še razvijali mlade igralce?
Če liga NBA že desetletja siromaši evropske košarkarske lige, je zdaj to še v večjem obsegu z bajnimi vsotami začela tudi univerzitetna liga NCAA. Nekoč so tja odhajali predvsem takšni, ki so si želeli skozi šport priskrbeti šolnino na dragih ameriških univerzah in posledično dobro izobrazbo. Zdaj odhajajo tja največji evropski košarkarski talenti. Iz Cedevite Olimpije denimo leta 2023 Saša Ciani.
“Igralci tukaj napredujejo, potem pa gredo naprej, težko jih je zadržati. To je slabost tega, da proračun ni tako močan, da bi lahko podpisali večletne pogodbe. Še težje pa je zdaj, ko univerze v ZDA plačujejo igralce in je velik odliv iz Evrope. Praktično univerze plačujejo več kot evroliga. Velik je primanjkljaj domačih igralcev, tukaj je velika borba. Tudi mladi Nemci odhajajo,” je težavo v intervjuju za Sportklub opisal Sašo Filipovski, ki že četrto sezono uspešno deluje v Würzburgu.
Klubi so tako pred veliko dilemo. “Težava je, kako ustvariti igralce. Če je igralec talentiran, hitro odide. Ne moreš ga podpisati prej, ker lahko šele z 18 leti podpiše profesionalno pogodbo. Če ga denimo že pri 15 letih podpišeš za šest let, ta pogodba pri 18 letih ne velja več in lahko podpiše, s komer hoče,” dodaja slovenski košarkarski strokovnjak na delu v Nemčiji.
Da je situacija precej boj zapletena, kot je pri običajnih prestopih med klubi, pritrjuje tudi Zagorac. “Težko je nekomu pri 18 letih reči, da ne sme na študij. Če želiš iz Milana v CSKA, imaš pogodbo in je potrebna določena odškodnina. Drugače je, če grem iz Milana na univerzo, ker sem se odločil, da bom, kot z nekakšno kamuflažo, šolanju dal prednost pred košarko, čeprav vemo vsi, da to ni tako. Prepričan sem, da Fiba že dela na tem. Težko bo to zaustavila, a da se vsaj kompenzira te klube, ki igralce negujejo do 18. leta starosti. Težko je štiri leta vlagati v otroka, če ga pripelješ iz Slovenije v Španijo ali Nemčijo, on pa lahko nato odide zastonj.”
V prihodnje morda še več odhodov iz Slovenije
V Evropi ni kluba, ki bi bil imun na izgubo talentiranega podmladka. V NCAA po letošnji sezoni samo z Balkana med drugim potrjeno odhajajo Mihailo Petrović (Srbija, Mega), Timotej Malovec (Slovenija, Mega), Andrej Kostić (Srbija, Crvena zvezda), Aleksa Dimitrijević (Srbija, Partizan) … Že dve leti je čez lužo talentirana hrvaška bratska naveza Tomislav in Zvonimir Ivišić in še bi lahko naštevali. Tudi Real Madrid je v zadnjem letu ostal brez številnih košarkarjev iz svoje akademije.
“Sam nisem pretiran navijač te situacije, vem pa, da je to neizbežno, saj se tako odloča vse več igralcev. Je pa Slovenija zelo specifična v teh krogih, kar ponavljam tudi v svojem podjetju, ki je ameriško. Nemci se lahko poistovetijo z bratoma Wagner, ki sta igrala na univerzi. Finci se lahko poistovetijo z Laurijem Markkanenom. V Sloveniji nekega igralca, ki bi bil na reprezentančni ravni in se je razvil v študentski košarki, nismo imeli,” pravi Zagorac, ki s tem posredno opozarja na morebiten porast odhodov iz Slovenije, če bo komu iz NCAA uspel večji preboj.
Počasen odziv Fibe
Košarkarje gre seveda razumeti. Že pred časom se je v vlogo starša postavil strateg Budućnosti Andrej Žakelj, novopečeni najboljši trener sezone v ligi ABA: “Če sem iskren, svojega otroka bi, če ima perspektivo in se želi učiti, poslal na univerzo. Kot prvo, dobi izobrazbo, kot drugo, pa je dobro plačan, takšnega denarja v Evropi ne bi videl. Ni možnosti. Če bo igral košarko ali ne, vsaj končal bo šolo.”
Že povprečni talenti se lahko v NCAA nadejajo 150 ali 200 tisoč dolarjev na sezono. Boljši posamezniki, kot dokazuje tudi primer Jelavića, milijon dolarjev in več. Številke najbolje plačanih dosegajo tudi več kot štiri milijone dolarjev na leto. Minulo sezono je denimo Cooper Flagg, favorit za prvi izbor na letošnjem naboru lige NBA, prejel 4,8 milijona dolarjev. Številka na ravni najbolje plačanih košarkarjev evrolige. Nič čudnega, da je imel pred prijavo na nabor precej pomislekov.
“Če narediš dobrega 18-letnika in ta gre na univerzo, moraš imeti nekaj od tega. Tukaj pričakujem spremembo, da bodo morali ob odhodu na univerzo plačati odškodnino. Tukaj je neka luknja v sistemu, ki jo bodo morale pravne službe urediti,” meni Filipovski, ki bo po sezoni ostal brez 19-letnega nemškega centra Hannesa Steinbacha, ki odhaja na univerzo Washington.
Direktor Cedevite Olimpije pravi, da je Fiba že odprla to temo, a za zdaj še ni ponudila konkretnih rešitev: “Pred dnevi nas je obiskal Karlo Matković. Pred dvema letoma bi lahko odšel v NCAA. S svojim znanjem bi lahko tam računal na dva milijona dolarjev na sezono. Dobil bi več kot v ligi NBA. Kako naj manjši klub temu konkurira? Kako lahko igralcu in staršem rečemo, naj ostane z nami, če pa lahko tam dobi dvesto ali tristo tisočakov? Želimo si, da Fiba, če je potrebno tudi skupaj z ligo NBA, to regulira. Da je vsaj tako kot z ligo NBA, ko je določena odškodnina za odhod in imaš nekaj od tega. Trenutno pa je to ogromno sivo območje.”
Slabe izkušnje ob vračanju v Evropo
Ob tem je neizpodbitno dejstvo, da v Evropi mladi košarkarji na najvišji ravni prejemajo premalo priložnosti, kar so izpostavili vsi trije naši sogovorniki. “To je pa druga plat medalje. V evroligi so več ali manj starejši igralci, nekateri tudi že odsluženi, ki rotirajo iz ekipe v ekipo. Mladi igralci vidijo, da bodo v NCAA zaslužili dober denar, naredili šolo, pa se že potem vrnili pri 22 letih, ko spet še niso izgubili celotne mladosti,” meni Zagorac.
To pa odpira spet naslednje skrbi, ki jih je decembra ob druženju z novinarji izpostavil že predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec in čigar skrb deli tudi Užbinec. Ker se zdaj v ZDA selijo precej večji talenti kot v preteklosti, pa bo potrebnega nekaj časa, da se pokažejo realne posledice.
“Treba bo počakati tri do štiri leta, ko se bodo ti igralci vračali nazaj. Kaj bo z njimi, kakšna bo kvaliteta? To je zdaj vprašanje. Če se bodo tam našli, bomo igralce dobili nazaj, a za zdaj so izkušnje slabe,” opozarja Užbinec, medtem ko se Filipovski sprašuje, kako nato te košarkarje plačati: “Kako zdaj dobiti igralca z univerze, ki je imel 150 do 200 tisoč dolarjev na leto in bil tam zvezda, mi pa mu lahko ponudimo 50 do 60 tisoč, hkrati pa ne bo nosilec?”
Košarkarska Evropa je na razpotju, že kmalu pa bi se lahko pojavilo novo, v kolikor bo liga NBA uresničila namero, da na stari celini ustanovi novo tekmovanje. Da o razprtijah med Fibo in evroligo niti ne izgubljamo besed.
V NCAA vse več mednarodnih košarkarjev
Zaključni turnir NCAA divizije I v ZDA imenujejo marčevska norost (march madness, op. a.), kamor se uvrsti po 64 ekip tako v moški kot ženski konkurenci. Letos je bilo 15 odstotkov vseh igralk in igralcev v tekmovanju tujcev, kar znese kar 264 študentov. Od leta 2010 se je številka več kot podvojila.
Letošnjo izvedbo so v moški kategoriji osvojili Florida Gators in z njimi Urban Klavžar, še eden izmed produktov akademije Real Madrida, ki se je odločil za selitev v ZDA. Postal je celo prvi slovenski košarkar, ki je osvojil ameriško univerzitetno ligo, kar ima čez lužo ogromno težo.
Skupno je sicer v sezoni 2024/25 v NCAA igralo kar 14 Slovencev. V najvidnejši vlogi se je znašel Ciani, nekdanji center Cedevite Olimpije, ki zastopa barve univerze Illinois-Chicago. Letos je v povprečju vpisal 10,1 točke in 7,7 skoka na tekmo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje