"Rad imam Olimpijo, rad bi ostal, a …"

Rok Radović. Foto: Aleš Fevžer

Košarkar Cedevite Olimpije in občasni reprezentant Rok Radović o paketu gostovanj, prelomnici sezone, vlogi v ekipi in negotovi prihodnosti.

Še v nedeljo je s soigralci v Stožicah gostil FMP in bil med protagonisti visoke zmage, nato pa ga je čakala zajetna pot. Bolgarija, Litva, Združeni arabski emirati in Francija. Osem dni, štiri tekme, dve tekmovanji. Rok Radović, poleg Jake Blažiča in Alekseja Nikolića, eden od treh domačih košarkarjev z vidno vlogo v novi Cedeviti Olimpiji, se zaveda, da utegne izkupiček te turneje močno zaznamovati prelomni del sezone. 23-letni in 200 centimetrov visoki krilni košarkar, sicer nekoč že član zagrebške Cedevite, se je v pogovoru za Sportklub dotaknil tudi svoje vloge in spogledovanja z reprezentanco.

Intervju: Rok Radović

Zdi se, da je Cedevita Olimpija v naletu. Na zadnjih štirinajstih tekmah ste namreč vknjižili kar dvanajst zmag.

Res je, po tekmi z Mego v Tivoliju smo ujeli dober ritem. Začeli smo nizati zmage. Tudi poraza proti Türk Telekomu in Partizanu sta bila tesna in nič kaj usodna. V tem obdobju smo dokazali, da se lahko vsaki ekipi odločno postavimo po robu in igramo konkurenčno. Po drugi strani pa nam je jasno, da krvavo potrebujemo zmage. Lovimo končnico, tako v EuroCupu kot v ligi ABA. Vsaka tekma je pomembna. Vsaka zmaga šteje. Zato smo stoodstotno osredotočeni.

Omenili ste tekmo s Partizanom. Poraz še vedno peče?

Ne. Iskreno, to so tekme, ki so za nas najmanj zahtevne. Vemo, kdo je Partizan. Motiv je največji, vloga favorita pa jasna. Bili smo blizu. Toda … Takšen je pač šport. Da, morda nas je peklo dan ali dva po tekmi, a smo znali dvigniti glave in se podati proti novim izzivom.

A ko govorimo o prelomnici sezone, ne moremo mimo dejstva, da se je, poleg dveh okrepitev, prav takrat na trenersko klop vrnil Zvezdan Mitrović. S kakšnimi besedami bi opisali trenerjev vpliv?

Morda lahko to najlažje opišem z obdobjem, ko ga zaradi zdravstvenih težav ni bilo v ekipi. Njegovi pomočniki so seveda korektno in vestno opravljali svoje delo, a manjkala je tista glavna beseda. Ko se je vrnil, smo znova začutili zmagovalni utrip. Res pa je, kot ste dejali, da smo se takrat kadrovsko okrepili. Vrnil se je Lemar Bryton, okrepil nas je Andrija Stipanović. Igra je postala bolj ekipno obarvana. In to je tisto, kar nas je odlikovalo v zadnjih mesecih. Naj tako ostane. Predvsem pa upam na zdravje.

Sledi oster tekmovalni ritem, ki v osemdnevnem oknu prinaša kar štiri gostovanja. Najprej s Hapoelom v bolgarskem Samokovu, nato pa Panevežys, Dubaj in Bourg.

Štiri težka gostovanja, a na vsako tekmo gledamo kot na samostojno poglavje. Najprej Hapoel. Morda je to celo najbolj pomembna tekma sezone. Sledi nadaljevanje poti. Želimo štiri zmage. Kot vedno, na vsaki tekmi je cilj zmaga.

Popotnica je bila dobra, saj ste v nedeljo visoko premagali FMP.

Morda je bil končni rezultat celo malce nerealen. FMP je bil predvsem v prvi četrtini trd oreh. A gradili smo na čvrsti obrambi, nato je steklo tudi v napadu. V Bolgariji nas čaka drugačna tekma. A vemo, kaj želimo. Mika nas drugo mesto v skupini.

Kaj pa vaša vloga v ekipi? Delujete zelo potrpežljivo. Je to sezona preboja?

Zame je vsaka sezona pomembna, vsaka je sezona preboja. Iz treninga v trening in iz tekme v tekmo se želim izboljševati in napredovati. Nisem v položaju, ko bi izbiral tekme ali sezone. Moji cilji se ne spreminjajo.

Bi lahko izpostavili košarkarske elemente, s katerimi se dokazujete?

Prav gotovo bi izpostavil košarkarski željo in borbenost, v prvi vrsti v obrambi. Iz tega izhaja tudi napad. Izkoriščam vsako minuto, ki mi jo trener nameni. Poskušam ostati osredotočen.

Na katerem igralnem položaju se počutite najbolj domače?

Trenerji imajo različne zamisli, zato sem igral že marsikaj. V mlajših kategorijah sem igral na obeh zunanjih branilskih položajih, pozneje sem se selil na mesto krila in občasno krilnega centra. A najbolj domače se počutim kot klasična trojka. Kot krilo spremljam soigralce in pomagam na obeh straneh igrišča. To je moja igra.

So to tudi vstopna vrata v reprezentanco?

To je vprašanje za selektorja Aleksandra Sekulića. On se bo odločil.

Kaj pa vaše izkušnje iz izbrane vrste?

Dobre. Tudi tam sem v položaju, ko se moram dokazovati in upati na minute.

Vaša košarkarska prihodnost – Cedevita Olimpija ali tujina?

Cedevito Olimpijo imam zelo rad. Klub mi je pri srcu. Več let sem že tukaj. Obstoječa pogodba velja do poletja. Kaj se bo zgodilo po tem, je veliko vprašanje. Žogica bo na strani klubske uprave. Ne skrivam, da bi rad ostal doma. A ne vem, kaj se bo zgodilo.