Slovenski reprezentant Edo Murić je v pogovoru za Sportklub govoril o reprezentančnih oknih in situacijo med Fibo in Evroligo, obenem pa nam zaupal kako poteka priprava na novo sezono in izstrelil ime ekipe, v katero bi se spet vrnil, če bi imel to priložnost.

Slovenski košarkar Edo Murić je lani osvojil naslov evropskega prvaka pod vodstvom Igorja Kokoškova, a se je od tistega neverjetnega naslova v Istanbulu veliko spremenilo. Murić je tako po prvenstvu našel novega delodajalca, kjer pa ni dobil veliko priložnosti. 

Za vami je pestra sezona in tudi poletje. Kako ste se pripravili na novo in kje jo boste začeli?

Sezona je bila dolga, vse se je začelo s pripravami na EP, po osvojitvi naslova v Istanbulu pa sem le dva dni preživel doma in se takoj preselil v nov klub. Tudi tam je bila sezona dolga in naporna, po njej pa so takoj spet prišle priprave z reprezentanco in igrali smo do prvega julija. Potreboval sem malo počitka, da sem se odklopil in začel pogrešati košarko. Potujem v Zielono Goro, kjer bom nastopal tudi letos, igrali bomo tudi v VTB ligi, kar predstavlja nov izziv. Kraj poznam, mesto pravtako in zdaj se samozavestno podajam v novo sezono.

Kako gledate na to, da bodo reprezentančni ciklusi zdaj še bolj okrnjeni, saj ima Slovenija praktično vse nosilce igre v Evroligi in ligi NBA?

V tej oknih za kvalifikacije za SP je Slovenija izmed vseh reprezentanc pretrpela največ. Imamo zelo ozko bazo igralcev in zato se stvar pozna. Pokazali smo, kaj lahko naredimo vsi skupaj in kaj 12 najboljših igralcev v tej državi lahko doseže. Če bi se vsi spet zbrali, bi zagotovo vse spet “nabrisali”. Po drugi strani pa zdaj nimamo te možnosti, igrajo tisti, ki pač lahko. Zamerimo lahko le tema dvema organizacijama, ki to onemogočata. Sem pa sicer tak človek, ki na stvari vedno gleda pozitivno. Tu se bo odprlo mesto tudi za mlajše košarkarje in tu se bo videlo, kdo se lahko v naslednjih letih priključi. Dobili bodo priložnost in upam, da nam bodo lahko pomagali v šestih tekmah do konca. Igralci, ki sicer ne bi dobili priložnosti, jo bodo dobili zdaj in vesel sem za njih. Upam, da bodo dali vse od sebe in da se ne bodo ustrašili.

Kot košarkarski popotnik ste videli veliko kotičkov sveta, spoznali mnoge kulture in igrali v številnih klubih. Kam bi se najraje vrnili, če bi imeli to možnost?

Če bi bile zadeve urejene je stvar jasna – Partizan. Imam veliko željo spet zaigrati za ta klub. To je eno najlažjih vprašanj. Po Partizanu sem igral že za tri druge klube, ki pa jih vseeno zares spoštujem. Tega občutka, ki ga dobiš tam, se ne da kupiti. Ostali klubi imajo denar, imajo dobre razmere, a poleg tega pa nič drugega. Ko igraš v dvorani Pionir pred črno-belimi barvami je kot da sanjaš.