Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Razpet med Slovenijo in ZDA, v stalnem iskanju ravnovesja med družino in službenimi obveznostmi. Vseeno si je Saša Dončić pred finalom lige NBA in reprezentančnim zborom vzel čas tudi za klepet ob kavi. Osrednja tema pogovora je bil kajpak – Luka Dončić.
Ker je bil zaradi ekstremnih vremenskih razmer njegov let iz Dallasa v Minnesoto prestavljen za več ur, je na zadnjo tekmo konferenčnega finala Saša Dončić prišel v zadnjem trenutku. Sin Luka ga je kljub popolni tekmovalni osredotočenosti takoj opazil. Kot je nekaj trenutkov zatem opazil najbolj srborite navijače domače ekipe in jih sprejel kot dodatno motivacijo. Končalo se je z zmago Dallasa in pristnim objemom očeta in sina na sredini igrišča. Zdaj sta znova vsak na svoji celini. Luka v Bostonu odšteva ure do prve tekme velikega finala, Saša v Ljubljani kot športni direktor Košarkarske zveze Slovenije in tudi šišenske Ilirije jadra med delovnimi nalogami in družinskimi obveznostni. A kaj kmalu se mu bo znova pridružil v ZDA in tam prihodnjo soboto dopolnil 50 let.
Nekaj je košarka, nekaj pa so družinski trenutki. Vajin objem po preboju Dallasa v finale lige NBA je povezal oboje in kot čustveni trenutek postal pravi spletni hit. Niste ostali ravnodušni.
Verjetno bo to eden od trenutkov, ki si ga bom zapolnil za vselej. Vsak starš rad vidi svojega otroka srečnega in uspešnega. Ko sva se v tistem trenutku srečala, sva se prepustila čustvom. Ne maram zaigranih objemov. Vse je bilo pristno in morda tudi zaradi tega tako zelo opaženo. V središču je seveda Luka. Tudi jaz pa sem se v tistem trenutku počutil božansko. V njegovih očeh sem namreč videl srečo in ponos. Kot bi malce lebdel. Res je, nisem ostal hladen.
Težo konferenčnemu naslovu daje tudi izjemno ostra zahodna konferenca.
Sistem v ligi NBA je res specifičen. Določena ekipa je lahko v rednem delu, ki šteje kar 82 tekem, dominantna, se nato spotakne v prvem krogu končnice in utone v pozabo. A tekmovalnih stopenj je vendarle toliko, da se v finale prebije tisti, ki je najboljši. Zahod je res močnejši, predvsem zaradi zaostrene konkurence in zgoščene kakovosti. Poglejte, Golden State je ostal pod pragom končnice, LA Lakers so izpadli v prvem krogu, zataknilo se je tudi Denverju … Odločale so tudi malenkosti. Odločala je osredotočenost. Zato bi tekmo Minnesota – Dallas označil za finale pred finalom. Vzhodna zmaga Bostona je bila pričakovana. Še več, če bi se v finale uspelo prebiti kakšni drugi ekipi, bi bilo to veliko presenečenje.
A ni še konec, mar ne?
Daleč od tega. Zahod je padel. Ostaja še ena stopnica do vrha. Ne glede na to, kar se bo zgodilo v finalu, pa moramo izpostaviti, kaj vse je Dallasu v tej sezoni uspelo. Spremljali smo preobrazbo in stopnjevanje. Če mu uspe še veliki met, bo to le neka češnja na torti. Zgodba, ki jo piše Lukova ekipa, je lepa. Ostaja pa še tisti vrh piramide.
Zastor finala se bo dvignil v noči na petek. Vaša napoved?
Pričakujem napeto serijo. Veste pa, kakšne so moje želje.
Na kakšen način bi, če za trenutek odmislite družinsko povezavo, ocenili Lukovo vodstveno vlogo?
Ta je res izrazita. Razumljivo je tudi, da se v Sloveniji izpostavlja predvsem njegovo ime. A zgodba letošnjega Dallasa je v ustrezni razporeditvi vlog, sprejemanju teh in izvajanju na parketu. Za primer bom navedel četrto tekmo proti Minnesoti. Dallas je v rotaciji ostal brez pomembnega košarkarja, kar se je takoj poznalo tudi pri učinku ostalih. Ponavljam, ekipni duh je tudi Dallasovo gonilo. Ve se, kdo so vodje, ve se, kdo so vojščaki … Košarka je igra sprejemanja vlog.
Prihodnji teden se vračate v Dallas. Verjetno tam niste le “običajen” gledalec.
Poskušam biti. Tam sem zaradi podpore. Uživam. Res pa je, da so me vsi v klubu lepo sprejeli. To velja tudi za vse, s katerimi se srečujem v dvorani. Gre za zelo spoštljivo okolje. Sicer pa v klubu velik pomen pripisujejo družinam košarkarjev. Pogosto nas povabijo na večerje ali drugačna druženja.
Ste po nedavni lastniški spremembi zaznali drugačen utrip?
Ne podajam se v drobovje kluba. Spoznal sem nove lastnike, ki so name pustili dober vtis. Tudi Mark Cuban je še vedno prisoten na vseh tekmah in deluje v klubu. Zdi se, da so skupaj še močnejši.
Dotakniva se še prigode s konca pete tekme finala, ko vas je pred garderobo pozdravil klubski podpredsednik Michael Finley, ob tem pa Luki iz rok izmaknil pločevinko piva.
Recimo, da je bilo v pločevinki res pivo. Po takšni tekmi, velikih naporih in uvrstitvi v finale je eno pivo dobrodošlo. Ne vem, morda je Finley želel prinesti večjo pločevinko piva. Morda je tudi njega mučila žeja. Simpatično dejanje. To je vse. Sem se pa tudi jaz ob tem zabaval.
V ZDA finale lige NBA, v Sloveniji zbor slovenske reprezentance. Stežka boste hkrati na dveh koncih.
Poskušam biti selektiven, ne skrivam pa, da je družina na prvem mestu. Obenem trdim, da je nastop Luke v finalu lige NBA nekaj pozitivnega za celotno slovensko košarko. V ponedeljek bom reprezentantom zaželel srečo, nato se vračam v ZDA. Upam, da se bom vrnil vesel.
Vrnil se bo tudi Luka. Bo ob tem oblekel reprezentančni dres?
Luka je že večkrat dokazal, kaj mu pomeni reprezentanca. Tudi tokrat se bo odzval, če se bo le lahko. Gre za reprezentančni kult. Fantje se v reprezentanci dobro počutijo. Če bodo prišli vsi, tudi nov zgodovinski uspeh ni izključen. Vemo pa, da jih čaka izjemno zahteven kvalifikacijski turnir v Grčiji.
Vas njegovo zdravstveno stanje ne skrbi?
Glede na ritem, vlogo in grobo igro nasprotnikov, v kateri je veliko število udarcev, je njegovo zdravstveno stanje odlično. Ne gre brez bolečin. Fizične bolečine minejo. Psihične bolečine so hujše. Toda z uvrstitvijo v finale so se razblinile.
Prihodnji teden boste dopolnili 50 let. Imate kakšne posebne načrte?
Ne gre za načrt, gre za noro idejo. Ali pač le divjo željo. Poznate razpored finalnih tekem? Četrta bo po ameriškem času na sporedu 14. junija, torej prav na moj osebni praznik. Ha, ha … Z veseljem pa bom praznovanje zamaknil za kakšen dan.
Okrogli jubileji so vselej tudi svojevrstna prelomnica in trenutek za osebne inventure. Delujete zadovoljno. A pred leti ste se znašli tudi v precej slabši koži. Finančne težave, kriza ob koncu tekmovalne kariere, slabši trenutki na zasebni poti …
Tega nisem nikoli skrival, pa čeprav tokrat ne bi pogreval osebnih zgodb. Da, nahajal sem se tudi v manj prijetnih življenjskih okoliščinah. A šport me je naučil, da so del poti tako vzponi kot tudi padci. Ne glede na vse, opravil sem neko življenjsko šolo. Verjamem, da sem danes zaradi tega pametnejši, predvsem pa lahko to delim z otrokoma. Šola za vse.
Po krajšem pogovoru za Sportklub se je Saša Dončić že selil k novi obveznosti. Kot športni direktor Ilirije s sodelavci pospešeno pripravlja teren za novo sezono, v kateri bo tivolski klub prvič zaigral tudi v 2. ligi ABA. ”Gradimo platformo, po kateri bi Ilirija postala odskočna deska za mlade košarkarje. Imamo jih kar nekaj. Mark Padjen, Lovro Strnad, Sergej Macura, Bright Ogbemudia Nosakhare … Gradimo konkurenčno ekipo, v katero bomo dodali še kakšnega bolj izkušenega košarkarja. V dveh ali treh letih bi se želeli približati vrhu lige ABA 2,” pravi zdaj še 49-letni Dončić, ki je potrdil, da glavni trener ljubljanskega prvoligaša ostaja Stipe Modrić.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje