Poteka še ena sezona, ko se lahko o delu Saše Filipovskega v Würzburgu pogovarjamo o superlativih. Za Sportklub se je z Bavarske oglasil kmalu po novem izjemnem uspehu, preboju med 16 najboljših v Fibini ligi prvakov.
Slovenski košarkarski strokovnjak Sašo Filipovski v Nemčiji že peto leto piše izjemno uspešno zgodbo. Würzburg, ki ga je še v sezoni 2021/22 prevzel v boju za obstanek in ga naposled tudi suvereno obdržal med elito, praktično od njegovega prihoda beleži konstantno rast. Vzdevka palček se je rešil že davno.
Že v svoji drugi sezoni, prvi polni, je klub s severa Bavarske le za zmago zgrešil končnico bundeslige. Leto pozneje je ni zgolj ujel, temveč se uvrstil neposredno in izpadel šele v polfinalu, proti poznejšemu prvaku Bayernu. To mu je v sezoni 2024/25 prineslo tudi nastop v ligi prvakov, medtem ko je v prvenstvu nadaljeval z udarjanjem nad proračunom in še enkrat več klecnil komaj na predzadnji stopnički. Tesno je bil boljši Ulm.
Tudi letos ni nič drugače. Würzburg, od koder prihaja najboljši nemški košarkar vseh časov Dirk Nowitzki, je še enkrat več med najboljšimi nemškimi klubi. Na prvenstveni razpredelnici je trenutno drugi in zaostaja le za Bayernom, v sredo pa si je v ligi prvakov izboril preboj med 16 najboljših. Za nagrado se bo v drugem skupinskem delu pomeril z Unicajo, Joventutom in Elanom Chalonom. “Gremo s tokom,” nam je v vnovičnem intervjuju dejal Sašo, ki vedno navduši s pozitivno energijo. Nič drugače ni bilo tokrat.
Intervju: Sašo Filipovski
Kako je te dni življenje na Bavarskem?
Saj veš, borimo se. Živimo to življenje, smo gladiatorji tega stoletja. Je pa užitek delati, ker sem obkrožen z ljudmi, kjer vlada zelo pozitivna klima. Z Dejanom Mihevcem, pa Pakom Ščekićem, Krešimirjem Lončarjem … Imamo odlično kemijo, vlečemo v isto smer, dopolnjujemo se. To je zelo, zelo pomembno. Selekcionirali smo igralce, ki so karakterno ambiciozni in timski, ki so pripravljeni veliko delati in sodelovati, niso egoisti. Kemijo znotraj ekipe imamo fantastično. Je precej neizkušenih in mladih, menjali smo 11 igralcev. Ko je vse na novo, je izziv, ker smo startali z ničle.
Je pa to tudi dokaz dobrega dela, da so igralci odšli v večje klube, a hkrati dvorezen meč, saj je treba ekipo sestavljati na novo.
To je super, a je tako, kot da si ves čas v prvem razredu osnovne šole. Nikakor ne prideš do množenja in deljenja, še vedno je to seštevanje in odštevanje. Ekipa rabi čas, da to steče. Da se sistem usede, ki ga moraš potem prilagajati, določene stvari črtati, pa delati posodobitve in dopolnitve. A to je zelo lepa stvar tega posla, da ni enoličen, temveč zelo kreativen. Hkrati pa je fantastično, ko vidiš, da ekipa in igralci napredujejo. Lani smo znova imeli MVP-ja in najboljšega strelca, trenutno imam tri igralce v španski ligi. Zac Seljaas igra evroligo.
Kako ste zadovoljni z rezultati v letošnji sezoni?
Trenutno bolje ne more biti. Imamo drugo mesto za Bayernom in top 16 v ligi prvakov. Iz naše skupine so vse tri ekipe uvrščene naprej. In res, rezultat je izjemen. Edino, kar je, da sem na trenutke res utrujen. Ne samo jaz, ampak tudi štab in igralci, ker si tekme hitro sledijo. Postajajo vse bolj zahtevne. Izgubljaš koncentracijo, izgubljaš energijo, regeneracija je izjemno težka. Da igraš na tej ravni, rabiš res fantastičen servis. V Formuli 1, da se zamenja vse pnevmatike, koliko sekund potrebujejo? Tukaj še vedno capljamo. Tu je razlika med klubi, ki imajo tradicijo in velike proračune v smislu servisa. Tukaj se to pozna.

Sva se pa že pogovarjala, da tudi v tem pogledu klub napreduje.
Seveda, smo napredovali. Imamo dva fizioterapevta, imamo profesionalnega menedžerja ekipe, ko sem prišel, tega ni bilo. Zdaj govorim recimo o masažah za igralce, da imaš še kakšno savno, vodno masažo, kisikovo komoro … Da imaš dodatne aparature, ki močno pospešijo regeneracijo, da je obnova hitrejša. Tukaj to manjka. Klub se res trudi, napreduje, ampak tudi prostorskih zmožnosti ni, tudi kadrovskih ne. Ko rasteš in se razvijaš, ne raste proračun le za igralce, ampak tudi za servis.
Lahko kakšen konkreten primer?
Recimo prevoz z letalom. Čarterjev nimamo, imamo pa tekme na dva dni. Nimam globoke klopi. Potujemo z rednimi linijami, pa še to se včasih gleda, kaj je ceneje. Pozna se, če dve uri več sediš v avtobusu, pa še na letališču si dve uri več, zato ješ tam sendvič namesto toplega obroka. To se vse sešteva in nekje udari ven. In potem se ljudje sprašujejo, da imamo smolo, ker se je zgodila poškodba mišice, a ne razumejo, da če človek sedi toliko ur, je telo slabše prekrvavljeno. To so razlike, ki so izredno pomembne, tega se vrhunski klubi zavedajo. Klub se trudi, mesto se trudi, ampak za kaj več pa je potrebnega še veliko več.
Omenjali ste že ideje o novi dvorani, se premika v pravo smer?
Tu so velike borbe. Tukaj že 15 let politika obljublja dvorano. Navijači že na vsako tekmo nosijo transparente: ‘Dvorana, dvorana.’ Pred volitvami vsi vse obljubljajo, potem pa se zatakne. Upam, da bo politika to speljala. Vse kaže na to, da dvorana bo. To mesto si jo res zasluži, ker je položaj Würzburga odličen.

Klub v zadnjih štirih letih res udarja precej nad pasom.
Mislim, da res delamo čudeže s tem proračunom. Recimo Oldenburg in tudi Hamburg imata precej večji proračun od nas. Mi skušamo biti veliko bolj organizirani. Poanta je, da s proračunom, ki ga imaš, narediš največ. Ne živijo vsi bogataši srečno. Eni s precej manj denarja veliko bolj uživajo v življenju in tudi znajo živeti. To pomeni, da denar ni vse. Res veliko delamo. Moj kondicijski trener ni samo kondicijski trener, je ves čas v dvorani. Skavting je tudi ves čas v dvorani. Tudi jaz ves čas delam še individualno, z branilci, s centri in tako naprej. Mi smo multipraktiki. Včasih multipraktik ne more tako zarezati kot specializiran stroj, a skušamo izvleči maksimum.
Vsako leto vam ogromno igralcev uide v bogatejše sredine, ni klub nič v skrbeh, da bi pobegnili še vi?
Jih skrbi zame, se trudijo. Trenutno imam pogodbo do konca te sezone in potem še za eno leto. Pogovori so že stekli, želijo si, da ostanem. Jaz pa si želim, da zadržim štab in da gre organizacija še korak naprej. Govorimo o organizaciji sami. Jasno, proračun mora biti optimalen in klub mora graditi na zdravih temeljih. Da ni to kot Primorska ali Turow Zgorzelec, kjer sem delal, ko ljudje izgubijo kompas, se osredotočajo na rezultat in ne na proces, potem pa pride do težav in klub propade. Zelo hitro se to zgodi, če nimaš zdravih temeljev. Zdravi temelji pa so kader, torej ljudje, ki delajo v klubu, odnosi in sama organizacija.
V Nemčiji se moraš dokazati, preden te res sprejmejo. Kako po vseh teh uspešnih letih gledajo na vas?
Rekel bi, da me ljudje spoštujejo. Ne samo v mestu, ampak tudi v celotni Nemčiji. Igralci so največji marketing. Glede na današnja družbena omrežja in tako naprej številni mislijo, da lahko stokrat povedana laž postane resnica in potem boš lahko manipuliral in vladal. To ne gre na dolgi rok. Jaz verjamem, da če delaš pošteno in dobro, so tvoji sodelavci in tvoji igralci, torej tvoje stranke, tvoj najboljši marketing. Vesel sem, da velika večina teh igralcev dela velike korake naprej. Meni je v čast, da ti igralci napredujejo. Tega potem ne moreš skriti, ne moreš lagati. Uživam v tem, kar delam, in ponosen sem na svoje delo, sodelavce in igralce.

Drugo leto ste v ligi prvakov, v sredo ste se prebili v top 16. Pomerili se boste z Unicajo in Juventusom, sliši se skoraj kot Evroliga.
Da, seveda, to so evroligaške ekipe. To je velika nagrada za moje igralce. Vsi smo bili motivirani, ker je to priložnost. Wu Wei je zelo pomemben zakon, ki ga uči stara kitajska filozofija. Pomeni iti s tokom. In ko ti življenje ponudi priložnost, jo moraš zagrabiti in se zavedati situacije, trenutka. Ko imaš momentum, moraš plavati s tokom. Igralci so se zavedali, da imamo potencial, da imamo priložnost in se je nismo ustrašili, ker je ta priložnost lahko za nekoga tudi breme. Dali bomo vse od sebe. A težave se že pojavljajo, tekme si sledijo. Zame je najbolj pomembno, kako bomo to izpeljali energetsko. Imamo zelo zahteven razpored. Po eni strani smo veseli, po drugi pa se zavedamo, da višje kot greš, težje imaš nasprotnike. Šampioni igrajo do konca. Šampioni imajo najmanj počitka in sezono končajo zadnji. Tako je v življenju. Tega se zavedamo in smo tega veseli.
Kako pa je sicer v Nemčiji v času, ko svet pluje v neke čudne, nemirne vode, od Donalda Trumpa, ki se zdi kot kakšen resničnostni šov, do rožljanja z orožjem na vseh straneh?
Jaz bom tako rekel. Ljudstvo in Zemlja se bosta rešila, ko bodo zelo bogati razumeli, da živijo v lastnem zaporu z zlato ograjo. Ko Zemlja ne bo več varna. Šele ko bodo spoznali besedo ‘dovolj’, bodo razumeli, da lahko pojedo samo en zajtrk, da lahko vozijo samo en avto, da lahko spijo samo v eni postelji. Ko bodo to razumeli, bodo začeli skrbeti tudi za druge. Zgodovina se ponavlja. Vsi se je učimo, a nihče se ne uči bistva, da se ne bi ponovila. Ključ je v zavesti ljudi, ki je izredno nizka. Denar in moč sta še vedno najpomembnejša. Kaj lahko odnesemo v drugo dimenzijo? Ničesar. Še vedno imamo kolonializem, znova imamo genocide. Lahko rečem, da me je sram kot človeka.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal







Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!