"Ko je Partizan velik, ga vodi Željko Obradović. Jaz pa sem zavestno prevzel vlogo tistega, ki gasi požar," se je na svojo zadnjo trenersko avanturo slikovito ozrl Sašo Filipovski, ki bo trenersko formo zdaj ohranjal kot strokovni sokomentator Sportklubovih prenosov evroligaških tekem.

Zmotili smo ga med dopoldanskim spremljanjem posnetka ene od evroligaških tekem. Ogleda si vsaj dve na dan. “Spremljam Evroligo, ligo ABA, nemško ligo, razna superpokalna tekmovanja … Čakam, da se začne EuroCup. Imam kaj videti. Predvsem pri klubih, ki imajo vizijo. Gledam analitično. S tem bogatim svoje košarkarsko razmišljanje,” pripoveduje Sašo Filipovski, 47-letni ljubljanski košarkarski trener, ki je v delu pretekle sezone sedel na klopi Partizana.

V prihodnje bo Sašo Filipovski tekme spremljal tudi z gledalci Sportkluba. Že v četrtek bo strokovni sokomentator na tekmi Maccabi – Crvena zvezda (SK4). Na komentatorskem mestu mu bo družbo delal Miha Penko.

Z beograjskimi črno-belimi je pogodbo podpisal novembra, že štiri mesece pozneje pa se je po prekinitvi sodelovanja vrnil v Ljubljano. “Ni mi žal, da sem bil v Partizanu. Vedel sem tudi, v kaj se podajam. Ko je Partizan v odličnem stanju, ga vodijo trenerji, kakršen je Željko Obradović. Takrat pa … Malo je bilo trenerjev, ki bi prevzeli moštvo. Zato so tudi meni mnogi svetovali, naj se ne podajam na to pot. Sam pravim, da se Partizana ne odbija. Želel sem izkusiti delovanje v tem klubu. Ob koncu lahko rečem, da porazi v življenju ne obstajajo. Obstajajo le zmage in pa učenje. Zame je bilo to veliko učenje,” pravi sedem mesecev pozneje.

“To ni bil pravi Partizan. Covid je storil svoje. Igrali smo brez podpore s tribun. To je povsem druga slika. Tudi ekipa je bila v velikih konfliktih. Dogajalo se je marsikaj. Na začetku je bilo vse videti dobro. Kakovostno smo trenirali in tudi zmagovali. Prebili smo se v top 16 EuroCupa. A to je bil tudi naš maksimum. Hitro so prišle težave, ki so splavale na površje. Preveč je bilo notranjih konfliktov, ki so preprečevali mirno delo. Obstajata dve energiji. Prvi sistem gradi, druga ga ruši. Pravega ravnovesja, ki bi težil k napredku, žal ni bilo,” se je razgovoril Filipovski.

Kovček je vedno pripravljen

Pravega proračuna za okrepitve zaradi finančnih dolgov in izpada dohodka na račun koronavirusa ni imel. Igralski kader so mu načenjale tudi poškodbe. Danes je slika v Beogradu povsem drugačna. Partizan znova meri visoko, z zavidanja vrednim finančnim zaledjem in trenerjem Željkom Obradovićem. “Moje obdobje je bilo prehodno. Ni se gradilo. To je bilo le gašenje požara. Zdaj je Partizan postavil prave smernice. Ima enega najboljših trenerjev v Evropi. Klub se bo zdaj dvigoval na povsem novih temeljih,” razmišlja Filipovski in v isti sapi dodaja, da želi nekdanjemu evropskemu prvaku veliko sreče.

Srečo pa bo potreboval tudi sam, in sicer pri iskanju novega klubskega okolja. Poleti je bil v stikih s klubi iz Grčije in Poljske. Do dogovora ni prišlo. Pravi, da odločitev ni želel sprejemati čez noč. Predvsem pa mu ne diši vloga gasilca. “Želim v klub, ki bo imel rep in glavo. Odšel bi nekam, kjer ne bo odtekanja energije za neumnosti. Nekam, kjer bodo igralci osredotočeni na treninge in tekme. Čakam … Prišel bo del sezone, v katerem bodo v tretjini klubov zadovoljni. V drugi tretjini se bodo borili z obstoječimi trenerji. V zadnji tretjini pa bodo iskali nove sile. Takšen je pač naš poklic. Kovček je vedno pripravljen,” pravi nekdanji trener Olimpije, Turowa, rimskega Virtusa, Stelmeta, Banvita, Monaca in Partizana.

Sašo Filipovski o slovenski reprezentanci

“Bravo, bravo. V reprezentanci je pomembno, da jo vodi trener z rdečo nitjo. Aleksander Sekulić je bil vrsto let pomočnik. Pozna igralce. Zdaj je dobil priložnost. Pomembno je, da se je ustvarila prava energija. Moštveni duh je ključen. V tem primeru govorimo o generacijo fantov, ki so se dvigovali iz leta v leto. Podredili so se kolektivu. Selektor je opravil odlično delo. Razdelil je vloge in določil prioritete. Z veseljem sem spremljal vse tekme. Fantje so nam popestrili poletje,” o nedavni košarkarski pravljici razmišlja makedonski Ljubljančan.