Slovenija znova s tremi klubi v ligi ABA?

Foto: Aleš Fevžer

Medtem ko je Cedevita Olimpija z eno nogo že v končnici lige ABA, novomeška Krka pa se bori za obstanek, se vrata za vstop med jadransko elito zdaj odpirajo ljubljanski Iliriji.

Slovenija bi imela lahko v prihodnji sezoni znova tri predstavnike v ligi ABA. Cedeviti Olimpiji in Krki, ki mora sicer še potrditi obstanek, bi se lahko med elito priključila Ilirija. Ljubljanski klub, ki domuje v kultnem Tivoliju, se je namreč prebil med najboljšo četverico lige ABA 2, na roko pa mu gre tudi nacionalna sestava ostalih treh polfinalistov. Poleg Ilirije bodo namreč v polfinalu drugega jadranskega kakovostnega razreda zaigrali še sarajevska Bosna, Zlatibor in Vojvodina. In ker so Srbi že izpolnili maksimalno število klubov ene države v ligi ABA (6), se utegnejo vrata napredovanja odpreti – bodisi za slovenski bodisi za bosanski klub.

Če se bo liga ABA 2 končala z zmago srbskega kluba, bi se ta za mesto v prvi ligi pomeril za najslabšim srbskim klubom iz tega tekmovanja. Vse kaže, da bo to Borac iz Čačka. V tem primeru bi v ligo ABA neposredno vstopil najboljši nesrbski klub iz druge lige, torej Bosna ali Ilirija. To bi se seveda zgodilo tudi, če bi Ljubljančani ali Sarajevčani osvojili končno prvo mesto.

Ljubljančane pod vodstvom trenerja Stipeta Modrića v aprilski polfinalni seriji (na 2 zmagi) bržčas čaka Zlatibor. Zmaga bi ob porazu Bosne (proti Vojvodini) že prinesla vozovnico za ligo ABA. Prav sarajevski klub je tisti, pred katerim bi morali Šiškarji končati tekmovanje. V klubu so ob tem že trdno odločeni zagotoviti sredstva za selitev na višjo tekmovalno raven. Na ta način bi Ilirija postala že osmi slovenski klub v ligi ABA (Olimpija, Krka, Helios, Primorska, Slovan, Šentjur in Zlatorog).

Tako je v teoriji. V praksi pa bi položaj utegnil zaznamovati vse močnejši srbski pritisk za spremembo tekmovalnih propozicij. Prihodnji teden naj bi se sestalo vodstvo jadranske druščine in razpravljalo o morebitnih spremembah. Na mizi bi bila lahko širitev tekmovanja ali sprememba nacionalnih ključev.