Anketa o najbolj znanem švedskem športniku bi prav gotovo postregla s široko paleto odgovorov. A med 'ponujenimi' športniki po vsej verjetnosti ne bi bilo nobenega košarkarja. Vseeno bomo v nedeljo to skandinavsko kraljevino spoznali tudi skozi košarkarsko prizmo.

V slovenskih športnih evforijah hitro zaokroži krilatica o tem, koliko izjemnih športnikov premore država z le dvema milijonoma prebivalcev. Čeprav je Švedov kar petkrat več, pa bi nas ob glasbeni podlagi hitov znamenite skupine Abba in nizanju velikih zvezdniških imen zlahka prepričali o tem, da je tudi njihov športni cvetober, gledano iz zornega kota števila prebivalcev (10 milijonov), izjemen. Poleg tega pa Švede krasi še izjemna športna raznolikost, ki jo pogosto radi poudarimo prav v Sloveniji. Dovolj bo, če za pokušino navedemo le nekaj imen iz različnih športnih panog …

Björn Borg

Za mnoge najboljši švedski športnih vseh časov, danes ena največjih osebnih blagovnih znamk. Ikona svetovnega tenisa. Še iz obdobja lesenih loparjev. Mož z znamenitimi svetlimi lasmi in znamenitim trakom na glavi. Junak iz 70. in 80. let, ko je bil številka ena svetovnega tenisa, zmagovalec kar 11 turnirjev velike četverice in znanilec nekega novega teniškega obdobja. Tudi po njegovi zaslugi se je teniška tradicija na Švedskem nadaljevala n ponudila še nekaj zvenečih imen (Stefan Edberg, Mats Wilander …).

Zlatan Ibrahimović

Danes prav gotovo švedsko športno ime številka ena. Ne le zaradi nogometne kakovosti, temveč tudi karizme ter ‘drugačnih’ medijskih nastopov. Rojen in vzgojen je resda na Švedskem, a verjetno ni treba posebej poudarjati, da je otrok priseljencev iz nekdanje Jugoslavije. Severnjaki, ki so sicer nori na nogomet, so ga takoj vzeli za svojega, predvsem ko je zabijal gole za Malmö in švedsko reprezentanco. Danes je član Milana.

Ingemar Stenmark

Šved, ki je najbolj ”naš”. Veliki tekmec Bojana Križaja. V obdobju največje slovenske smučarske evforije je bil najboljši alpski smučar na svetu, a je tekmoval na smučeh slovenskega proizvajalca Elan. Še danes je rekorder po številu zmag na tekmah svetovnega pokala (86), ob tem pa večkratni svetovni in olimpijski prvak ter zmagovalec skupnega seštevka. Tudi on je poskrbel za niz naslednikov in naslednic.

 Jan-Ove Waldner

Švedi ne obožujejo le tenisa, temveč jim je blizu tudi namizni tenis. Na tej ravni se ponuja predvsem eno ime – Jan-Ove Waldner. Namiznoteniški Mozart. Zaznamoval je zajetno ero, njegov tekmovalni vrhunec pa je naslov olimpijskega prvaka iz Barcelone 1992. Ob tem je bil še sedemkrat svetovni in dvanajstkratni svetovni prvak.

Gunde Svahn

Ko razpredamo o Švedski in športu, seveda ne moremo mimo teka na smučeh. Tudi med nordijci bi zlahka nanizali kar nekaj imen z vrhov večnih lestvic (Sixten Jernberg, Johan Olsson, Charlotte Kalla …). Prav posebno mesto pa ima Gunde Svahn, ki bo januarja dopolnil 60 let. Petkratni zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala, štirikratni olimpijski in sedemkratni svetovni prvak namreč velja za švedsko legendo teka na smučeh.

Armand Duplantis

Tudi zgodovina svetovnega atletike vključuje veliko švedskih imen. Izpostavimo le zadnje – Armand Duplantis. Šved z ameriško krvjo velja za najboljšega skakalca ob palici. Je tudi svetovni rekorder (6.18 cm) in eden največjih zvezdnikov svetovne atletike. Poleg metalca diska Daniela Stahla je bil na letošnjih poletnih olimpijskih igrah edini Šved z zlato olimpijsko kolajno v atletiki.

Peter Forsberg

Verjetno bi tudi vprašanje o najboljšem švedskem hokejistu sprožilo burno debato. Gre za nov šport z izrazito domovinsko pravico v tem delu Evrope. Eden od najbolj prepoznavnih obrazov je Peter Forsberg, ki je pečat pustil tako v reprezentanci kot ligi NHL. Še zdaleč pa ni edini. Tu so še Nicklas Lidstrom, Mats Sundin, Mats Naslund …

Kaj pa košarka?

Seveda, lahko bi še naštevali in podaljševali članek. Lahko bi vključili golf in Anno Nordqvist, pa plavanje in Sarah Sjöström, se dotaknili bogate rokometne tradicije … A iztočnica je vendarle košarka. No, tu bi stežka govorili o tradiciji švedskih uspehov in zvezdnikih svetovnega formata.

Švedi še nikoli v zgodovini niso nastopili na svetovnih prvenstvih. Zdaj v boju za SP 2023 nastopajo v skupini s Slovenijo in bodo prav jutri gostovali v dvorani na Bonifiki (ob 20.00, prenos na SK1). Pohvalijo pa se sicer lahko z eno udeležbo na olimpijskih igrah (Moskva 1980), desetkrat pa so bili del EuroBasketa, nazadnje leta 2013 prav v Sloveniji.

Tudi na klubski ravni prav omembe vredne mednarodne uspešnosti ne beležijo. Imajo pa nekaj posameznikov, ki so opozorili nase. Če pustimo ob strani nekdanjega člana ljubljanske Olimpije Damirja Markoto, ki je na reprezentančni ravni nastopal za Hrvaško, a ima tudi švedski potni list, lahko izpostavimo še dva košarkarja s kartoteko celo iz lige NBA.

Prvi je danes 32-letni krilni košarkar ameriških korenin Jeffery Taylor. V ZDA je igral za Charlotte, zdaj pa je že vrsto let član madridskega Reala, kjer je bil njegov soigralec tudi Luka Dončić.

Drugi in precej bolj znani švedski predstavnik v najmočnejši ligi na svetu pa je bil Jonas Jerebko, 208 cm visoki krilni center, ki je igral za Detroit, Boston, Utah in nazadnje Golden State. Oba sta igrala tudi v reprezentanci.

Švedska je na kakovostni lestvici Mednarodne košarkarske zveze trenutno na 57. mestu oziroma 32. med evropskimi reprezentancami. Za primerjavo, Slovenija je po olimpijskih igrah celo četrta na svetu in, takoj za Španijo, druga v evropski konkurenci.

In danes? Vprašajte Fince

Le dvakrat v skoraj 30-letni zgodovini se je Slovenija pomerila s Švedsko. Prvič že daljnega leta 1992 na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Bilbau (85:74), nato pa še leta 2004 na pripravljalni tekmi v Carigradu (78:72). Po dveh zmagah bo seveda Slovenija tudi v nedeljo v Kopru v vlogi absolutnega favorita.

Dejstvo je, da je Švedska za širšo košarkarsko javnost precejšnja neznanka, a je s četrtkovo uvodno kvalifikacijsko zmago proti Finski (72:62) dokazala, da ni za odpis. Tekma v Kopru bo torej tekma za trenutni vrh v skupini. Poleg tega gre za dokaj uigrano zasedbo z uspešno predhodno akcijo. Švedi so se namreč v skupinski del kvalifikacij za SP prebili skozi sito predkvalifikacij. Poleti so v skupini s Portugalsko in Luksemburgom s tremi zmagami in enim porazom zasedli prvo mestu v skupini C.

Največja nevarnost za četo selektorja Aleksandra Sekulića bo 187 cm visoki branilec Ludvig Hakanson, ki na klubski ravni igra za Bilbao. Z 20 točkami in kar 10 asistencami je bil tudi junak nedavne zmage nad Finci. Čvrsto prvo peterko tvorijo še Tobias Borg, Christopher Czerapowicz, Victor Gaddefors in Simon Birgander, šibkejša pa je klop, kar bi morala biti slovenska prednost.

“Ključnega pomena bo naš pristop. Nikakor jih ne smemo podcenjevati. To je lahko v teh kvalifikacijah usodno. Saj veste, da tukaj ni klasičnega avtsajderja,” pravi slovenski kapetan Edo Murić, ki se je dal o švedskih orožjih podučiti že na avtobusni poti iz Zagreba v Portorož.

Da še zdaleč ne gre za eksote, dokazuje dejstvo, da mnogi igrajo v močni španski ligi. Na to opozarja tudi Luka Rupnik, ki je igral za Fuenlabrado in Zaragozo. “Hakanson, Borg, Spires … To so fantje iz lige ACB. Naša generacija. Še zdaleč ne gre za naivno ekipo. Poleg tega pa se zelo dobro poznajo. Dejal bi celo, da so v takšnih kvalifikacijah tovrstne reprezentance v prednosti. So skoraj popolni, nam pa manjka kar nekaj imen,” pravi reprezentančni organizator igre.

Švedska košarkarska reprezentanca

Denzel Andersson (1996, 203 cm, krilo, Stal Ostrava)

Simon Birgander (1997, 210 sm, center, Joventut)

Tobias Borg  (1993, 184 cm, branilec , Tenerife)

Elliot Cadeau  (2004, 181 cm, branilec , Bergen Catholic)

Christopher Czerapowicz (1991, 199 cm, krilo, Murcia)

Nathan Dawit (1994, 195 cm, branilec, Norrköping Dolphins)

Viktor Gaddefors  (1992, 201 cm, krilo, Dinamo Bukarešta)

Ludvig Håkanson  (1996, 187 cm, branilec,  Bilbao)

David Höök  (1999, 195 cm,  krilo,  Castello)

Alexander Lindqvist (1991, 205 cm, krilo, Södertälje)

Johan Löfberg   (1995, 200 cm, krilo,  Coruna)

Mattias Markusson  (1996, 217 cm center, Opava)

Melwin Pantzar (2000, 190 cm branilec,  Valladolid)

Jonathan Person (1993, 190 cm, branilec, Södertälje)

Adam Ramstedt (1995, 210 cm, krilo, GTK Gliwice)

Nicholas Spires  (1994, 210 cm, center, Real Betis)

Felix Terins (1998, 188 cm, branilec, Norrköping Dolphins)

Selektor: Ludwig Degernas