
Med novimi obrazi v pomlajeni članski reprezentanci, ki se pripravlja na prihajajoči tekmi z Izraelom in Ukrajino, je tudi Sergej Macura.
“Odzval se bom na vsak reprezentančni klic. Če pa bo takrat v izbrani vrsti tudi Luka … On je čarovnik,” nam je v julijskem intervjuju po srebru na evropskem prvenstvu do 20 let pripovedoval Sergej Macura. Sedem mesecev pozneje se 20-letni in 205 centimetrov visoki Ljubljančan že mudi na pripravah članske izbrane vrste. A tokrat še brez Luke Dončića. Ta bo tekmi svojih rojakov proti Izraelu in Ukrajini, ki ne moreta ogroziti vnovične uvrstitve na EuroBasket 2025, spremljal na daljavo iz Los Angelesa.
Macura je sicer eden od štirih novincev v dodobra pomlajeni izbrani vrsti selektorja Aleksandra Sekulića. “Sanje so se uresničile,” je vzneseno pripovedoval po prvih dveh treningih, zavedajoč se dejstva, da bo skupaj z vrstniki pod prav posebnim drobnogledom. Tudi v luči neizbežnega pomlajevanja oziroma korenite zamenjave reprezentančnega rodu. “V naslednjih letih bomo morali mladi povleči reprezentančni voz, zato je zelo dobro, da se na takšen način spoznavamo že zdaj, začutimo igro in se prilagodimo na to raven,” pripoveduje skorajšnji debitant.
Ob prihodu v Stožice, kjer bo ekipa trenirala do vključno srede, mu je pogled hitro ušel proti Edu Muriću in Gregorju Hrovatu, edinima pravima staroselcema v tokratnem sklicu. “Za nas, mlade, je pomembno, da imamo ob sebi dva zelo izkušena košarkarja. Dejal bi, da nas bosta, seveda ne dobesedno, vodila za roko. Z njima se bomo lažje soočili s pritiskom in se v novem okolju v kratkem času pripravili na dve zahtevni tekmi,” pripoveduje Macura, ki se je v zadnjih letih sprehodil skozi mlajše selekcije, vrhunca po doživel z nastopom na SP do 19 let in srebrom na EP mlajših članov.
Njegova reprezentančna prihodnost pa bo kajpak odvisna tudi od uspešnosti na klubski ravni. Potem ko se je kot najstnik kalil v Vitorii in lani igral za Ilirijo, se v novi sezoni dokazuje pri Megi. Njegova minutaža sicer precej niha, v ligi ABA pa v povprečju igra slabih osem minut (2 točki in 1,3 skoka na tekmo). “To je moja prva sezona, v kateri se moram povsem prilagoditi na sistem,” pripoveduje član beograjske tovarne talentov, iz katere so se proti ligi NBA med drugim izstrelili tudi Nikola Jokić, Ivica Zubac, Vlatko Čančar, Nikola Jović …

“Gre za zelo profesionalno okolje, za katerega je značilna velika količina dela in pa tudi potrpežljivost. Od športnega direktorja do trenerjev in fizioterapevtov. Zavedajo se, da mladi košarkarji delamo napake. Na to nas opozarjajo, veliko je ponovitev. Tega v drugih klubih ni. Zame je to lepa priložnost, igranje v ligi ABA pa tudi velik preskok. Vrgli so me v vodo, zdaj pa se moram naučiti plavati. Iz tedna v teden se poskušam dokazovati,” se je o delu v Srbiji razgovoril Macura, vesel, da ima v klubu in reprezentanci oporo rojaka Urbana Krofliča.
Košarkarska dinastija
V prihodnje bi bil lahko njegov soigralec v izbrani vrsti tudi starejši brat Jurij Macura, ki okreva po poškodbi. V reprezentanci pa je novinca pozdravil tudi oče Marko Macura, sicer zdravnik izbrane vrste, nekoč pa košarkar Slovana, Ilirije in Zagorja. Košarkarica je bila tudi sestra Živa Macura, ki je igrala za Ježico, Ilirijo in Celje, zdaj pa je anesteziologinja v UKC Ljubljana. Tudi mama Urška je bila košarkarica pri Iliriji, dedek Bogdan Lomšek pa košarkar in trener pri Slovanu. Da kri ni voda, dokazuje še povezava z Brankom Macuro, nekdanjim košarkarjem splitske Jugoplastike. Gre za strica Marka Macure.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje