Z juga Francije se je za Sportklub oglasil slovenski košarkarski reprezentant Gregor Hrovat, ki je bil poleti ena prvih izbir Pau-Ortheza pri iskanju okrepitev za novo sezono. Glavni trener Eric Bartecheky ga je prepoznal kot igralca, ki bo nekdanjemu serijskemu francoskemu prvaku in članu Evrolige, pomagal nazaj na pota stare slave.
Élan Béarnais Pau-Lacq-Orthez, kot je polno ime francoskega prvoligaša, je novega lastnika uradno dobil 21. junija 2021. Gregor Hrovat je bil tako ena prvih okrepitev novega vodstva. Klubu se je pridružil 9. julija, po kvalifikacijah za olimpijske igre, kjer je slovenske barve uspešno zastopal tudi 27-letni Primorec.
“Po reprezentanci sem dobil malce oddiha. Z ekipo smo se res dobro ujeli, moštvo je odlično in ima še veliko rezerve. Klub je na visokem nivoju, mislim, da lahko v prihodnjih letih z novimi lastniki pričakujemo, da bo eden najboljših v Franciji,” je uvodoma o prvih vtisih iz kluba, ki leži ob vznožju mogočnih Pirenejev, odvrnil Hrovat.
V francoski prvi ligi LNB Pro A se je dokazal lani, ko je nosil dres Choleta. Njegove dobre igre niso ostale neopažene, formo pa je prenesel tudi v nov klub. Za zdaj je zaigral na šestih obračunih, na katerih je v povprečju vpisal 12,5 točke v 25 minutah igre, s čimer je trenutno tretji strelec moštva.
Prepričal ga je ambiciozen projekt
“Po dobri sezoni v Choletu sem iskal ekipo, ki igra tudi v evropskih tekmovanjih. Ko se je javil Pau in mi predstavil projekt novih lastnikov in svoje želje v naslednjih letih, nisem okleval. Videl sem lepo priložnost, da se še bolj pokažem in klub vrnemo tja, kjer je pred leti že bil,” je dejal o razlogih za podpis.
(Ne)uspehi Pau-Ortheza
Gre za devetkratnega prvaka Francije, več naslovov imata le Asvel (20) in Limoges (11). Vse naslove je osvojil med leti 1986 in 2004, v tem obdobju je redno nastopal tudi v Evroligi in najvišje končal v sezoni 1986/87, ko je zasedel tretje mesto. Zadnjih 15 let se je Pau večinoma uvrščal v sredino oziroma spodnji del lestvice in dvakrat izpadel tudi v drugo ligo, nazadnje leta 2012, a se obakrat ekspresno vrnil.
“Začetek je bil mogoče malo slabši, ker sem prišel kasneje, a s tekme na tekmo rastem, kot tudi celotna ekipa. Imam manjše težave s poškodbo, a mislim, da bom hitro nazaj,” je dodal slovenski reprezentant in tako zagotovo nekoliko v skrbi spravil tudi selektorja Aleksandra Sekulića.
Poškodbo je staknil 30. oktobra na dvoboju proti Strasbourgu, je razkril in hkrati izrazil upanje, da bo nared za reprezentančno akcijo konec novembra: “Začutil sem stegensko mišico, naredil sem nekaj pregledov in začel z rehabilitacijo. Bomo videli, kako bo potekalo. Ta vikend zagotovo ne bom igral, nato bomo videli.”
Več o njegovi vlogi v reprezentanci, tolaženju Klemna Prepeliča, ambicijah novih lastnikov kluba in željah za prihodnost, si preberite v celotnem pogovoru, objavljanjem v nadaljevanju.
Glavni trener Eric Bartecheky je o vas govoril z izbranimi besedami. Kako sta se ujela? Je morda asimilacija težja, ker v ekipi nimate še kakšnega soigralca iz Slovenije ali nekdanje skupne države?
Kjerkoli sem bil v tujini, nisem imel ob sebi drugega Balkanca (smeh, op.a.). Tega sem že navajen. Trener je zahteven in ima izredno razumevanje košarke. Od nas veliko zahteva, a tudi veliko da. Na vsakem treningu in tekmi nam je na voljo, veliko nas uči, z njim sem v korektnem odnosu. Ko me je poleti poklical , sem bil eden prvih, ki je podpisal za klub. S tem mi je podporo izkazal že na začetku, zaenkrat imava odličen odnos.
Eric Bartecheky o Gregorju Hrovatu: “Lahko igra na položaju dvojke in trojke, gre za zanimivega košarkarja z visoko košarkarsko inteligenco. Ima dobre fizične predispozicije, je aktiven, prodoren, pobira tudi skoke v napadu. Z žogo je spreten in predstavlja tudi nevarnost izza črte.”
Verjetno je to precej dober občutek, da ste tako hitro rešili klubsko prihodnost in bili eden prvih izborov pri sestavljanju ekipe ter ni bilo potrebno na naslednjo pogodbo čakati do konca poletja?
Definitivno. Prejšnji dve leti sem obakrat podpisal šele septembra oziroma celo ob koncu tega meseca. Letos sem imel končno mirno poletje, kar se tiče klubskih obveznosti. Vedel sem, kaj me čaka, kje bom, mirno glavo sem imel zato tudi v reprezentanci.
Pogodbo imam 1+1, klub in igralec imata možnost podaljšanja za dodatno leto po tej sezoni.
Kakšne so sicer letos ambicije, kaj si želi Pau, kaj je vaš cilj?
Priti med najboljši šest po rednem delu, kar prinaša evropska tekmovanja naslednje leto. Smo na dobri poti, doživeli smo dva nesrečna poraza, a zdaj imamo ugodnejši razpored in se lahko dvignemo po lestvici navzgor. S tem povezani so tudi individualni cilji. Če zmaguješ in si med pomembnejšimi igralci, te bodo tudi drugi klubi videli prej, kot če izgubljaš tekme.
Zelo pogrešate evropske tekme, ali morda na to gledate drugače in se lahko zato povsem osredotočite na prvenstvo?
Na vsako slabo situacijo poskušam gledati pozitivno. Seveda je lepo, ko igraš dve tekmi na teden, se lahko pa tako vsak teden v miru pripravimo na nasprotnika. Več časa je tudi za fizično pripravo, kar mi je poleti zmanjkalo zaradi reprezentance. Bolje se lahko pripraviš individualno in tako več odneseš.
Povprečna statistika v sezoni 2021/22:
Tekme: 6 (francosko prvenstvo)
Točke: 12,5
Minute: 24,5
Skoki: 3,2
Asistence 1,5
Ukradene žoge: 0,8Met iz igre: 50% (4/8)
Met za tri: 44,4% (1,3/3.0)
Prosti meti: 100% (3,2/3,2)
Statistično ste začeli dobro, nadaljevali ste tam, kjer ste končali v lanski sezoni. Odstotki izstopajo, čemu pripisati ta vroč met?
Definitivno treningom, samozavest je iz lanskega leta in reprezentance visoka. Trener in soigralci mi zaupajo, tudi sam si in vem česa sem sposoben. Letos računam, da bom storil še korak naprej v karieri.
Kako pa kaj napreduje Francoščina?
Osnovne stvari znam, predvsem brati, govoriti je težje. Je hiter jezik in precej nerazločen, ko med sabo govorijo Francozi.
Tekme v letošnji sezoni:
Pau-Orthez – Bourg 71:79
Hrovat: 8 točk, 6 skokov, 1 asistenca, 27 minutCholet – Pau-Orthez 77:80
Hrovat: 6 točk, 3 skoki, 16 minutPau-Orthez – Chalons-Reims 92:67
Hrovat: 20 točk, 3 skoko, 4 asistence, 27 minutLe Mans – Pau-Orthez 100:106
Hrovat: 22 točk, 1 skok, 2 asistenci, 25 minutPau-Orthez – Monaco 66:74
Hrovat: 9 točk, 5 skokov, 2 asistenci, 31 minutStrasbourg – Pau-Orthez 82:76
Hrovat: 10 točk, 1 skok, 22 minut
Sezono ste začeli v začetni peterki, nato pričeli v igro vstopati s klopi. Minutaža je sicer še vedno visoka, čemu ta rošada?
Iskreno se jaz s tem ne obremenjujem. To ni nogomet, kjer prva postava igra cele tekme. Trener je ocenil, da potrebuje nekoga s klopi, da ohrani ritem igre, ko vstopi s klopi. Trener me je vprašal, če mi odgovarja ta vloga, strinjala sva se in v tem ne vidim težav.
Kakšni so sicer cilji novih lastnikov kluba?
Na kratek rok med šest v Franciji, da se vrnemo v evropska tekmovanja. Na dolgi rok si želijo tudi v Evroligo. Vemo, da je to težko, a če se bodo držali vseh obljub, se lahko košarka v Pauu spet dvigne na visok nivo.
Kdo so novi lastniki?
Klub je prevzela skupina ameriških investitorjev Counterpointe Sports Group (CSG). Proračun kluba so nemudoma povišali za 20 odstotkov, na sedem milijonov evrov v sezoni 2021/22. Športni direktor kluba je postal Stu Jackson, nekdanji trener in športni direktor v ligi NBA. Kasneje je deloval tudi v vlogi podpredsednika najmočnejše košarkarske lige na svetu.
Kako ste vi začutili klub, ki še vedno nosi veliko ime in je v Franciji med najuspešnejšimi?
Vem, da gre za enega največjih klubov, v Pauju se takoj začuti to košarkarsko vzdušje. Gre za enega najuspešnejših klubov vseh časov v Franciji. Zadnja leta je so bili slabši rezultati in manjša kriza, a z novimi lastniki se celotno mesto znova prebuja.
Ali veste, da ste tretji Slovenec, ki je zaigral za Pau, po Borisu Gorencu in Marku Maraviču?
Da, to vem (smeh, op.a.). Sem se pogovarjal poleti z Maravičem, me je poklical. Celo prvi mi je posredoval podatke, da se Pau zanima zame. Mi je on že malce povedal o klubu.
Glede na novo zgodbo v Pauu, bi lahko vzporednice povlekli z Olimpijo, ki ste jo zapustili eno leto preden je v Ljubljano s Cedevito prišel Emil Tedeschi. Kako gledate na to zgodbo, poudarek je na slovenskem okostju ekipe, bi se videli tam enkrat v prihodnosti?
Definitivno slovenska košarka potrebuje močno Olimpijo. V zgodbi, ki so jo naredili s Cedevito, vidim le pozitivne stvari. Sestavili so močno ekipo, eno boljših v ligi ABA in EuroCupu. Postali so stabilen klub. Če bi mi predstavili projekt in vlogo v ekipi, bi me zanimalo. A zaenkrat ni bilo še nič.
Reprezentanca je kot družina
Že nekaj let ste član reprezentance, tudi letos poleti, ko ste se uvrstili na olimpijske igre. Koliko vam je ta izkušnja dala za nadaljevanje kariere?
Zagotovo gre za čast, sploh zato, ker je Slovenija prvič igrala na olimpijskih igrah. Morda se trenutno še ne zavedamo, kaj smo dosegli in se bomo šele čez nekaj let. Tisti občutek, ko se s fanti poznaš že vso kariero in gledaš le na zmage ob koncu tekme, ko pustiš vse ostale stvari na strani, ki jih morda v klubu včasih ne. Užitek je igrati s temi fanti, uživali smo vsak trenutek, ki smo ga preživeli skupaj. Čez tri tedne se reprezentanca znova združi in se bomo spet videli.
Ker na naslednji akciji ne bo igralcev iz lige NBA (Luka Dončić in Vlatko Čančar) in Evrolige (Zoran Dragić in Žan Mark Šiško) večja vloga čaka tudi vas. Kako dojemate večjo vlogo, kakšen privilegij je to za košarkarja?
Najprej upam, da mi bo poškodba dovolila, da se udeležim kvalifikacij. Čakata nas dve pomembni tekmi, vemo, kaj se je zgodilo na prejšnjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Vsako tekmo bo treba igrati maksimalno zavzeto.
Kar se vloge tiče, to kar selektor zahteva od mene, tudi poskušam vrniti na igrišču. Vem česa sem sposoben in vsak trenutek poskušam od sebe dati 110 odstotkov.
Po bolečem porazu proti Franciji ste vsi skupaj tolažili Klemna Prepeliča, v ospredju ste bili vi. Fotografija, ko sta bila objeta s Klemnom, je bila na naslovnicah vseh slovenskih medijev. Kako težko ga je bilo dvigniti na noge in kako pomembna je bila zanj vaša podpora?
S Klemnom sva bila skupaj že v Heliosu in potem v Olimpiji, tako da se dolgo poznava. Vem, kako težko mu je bilo v tistem trenutku, a celotno poletje smo bili kot velika družina. Prav je, da si v vsakem trenutku stojimo ob strani in pokažemo podporo v težkih časih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje