Videl je solze, dočakal pa bron

Danijel Radosavljević. Foto: Fiba

"Prihodnost slovenske košarke je zelo svetla," je ob vrnitvi iz Tampereja prepričan selektor bronaste mladinske košarkarske reprezentance Danijel Radosavljević.

Natančno dva tedna po tem, ko so pred sedežem KZS pripravili sprejem za srebrno reprezentanco mlajših članov, je na istem mestu avtobus odložil še mladince. Slednji so izstopili z bronastimi kolajnami, ki so si jih v Tampereju priborili po nedeljski zmagi nad Izraelom. V glavnih vlogah so bili Žak Smrekar, Vit Hrabar in kot kapetan ter član idealne peterke Urban Kroflič. Poleg omenjene trojice so bronasto reprezentanco sestavljali še Mark Padjen, Leon Ivičič, Leon Zdravković, Filip Petkovski, Leon Jereb, Mark Morano Mahmutović, Lovro Lapajne, Blaž Perko in Aljaž Menič. Z njimi je na skupinski fotografiji poziral selektor Danijel Radosavljević, ki si je ob tem odtrgal nekaj časa za krajši pogovor za Sportklub.

Intervju: Danijel Radosavljević

Reprezentančni kult se gradi v mlajših selekcijah. Ima ta skupina košarkarjev prave nastavke?

Ima, vsekakor ima. Najbolj so me presenetile njihove delovne navade in vzgoja. Če sem pošten, priznam, da sem čakal na trenutek, ko bodo nekaj ušpičili, pa bi jih kaznoval ter s tem dvignil delovno vnemo. No, to se ni zgodilo. Zbal sem se in se spraševal o težavnosti značaja. A na koncu so mi dokazali, da niso sporni, pravi značaj pa so potrdili pod koši. Predvsem na tisti tekmi z Latvijo. Da, ta ekipa ima nastavke. Tudi posamezniki. Potrebovali pa bodo članske minute. Njihova naloga je, da si jih izborijo.

Omenili ste tekmo osmine finala, na kateri je imela Latvija 13 sekund pred koncem šest točk naskoka. Končalo se je s slovensko zmago po podaljšku. Kdo je tisti, ki ni želel obupati?

Res smo bili v izgubljenem položaju. A treba se je boriti. Zase lahko rečem, da mi v življenju nikoli ni bilo postlano z rožami. Boril sem se. In všeč mi je, da sem naletel na skupino podobno mislečih. Da, bilo je tudi nekaj solz, ni pa bilo predaje. Dve trojki sta nam zagotovili podaljšek. Takrat smo vedeli, da bomo napredovali. Vedeli smo tudi, da bomo vzeli eno od kolajn.

Premočna je bila le Nemčija, ki vas je premagala v polfinalu. Je bil tudi ta tekmec premagljiv?

Zmage nas je stal slab prehod iz druge v tretjo četrtino. V osmih posestih smo izgubili sedem žog. Ostali smo brez želenega ritma. Pojavila se je živčnost. Nato nas je na cedilu pustil še met. Nemška zmaga je bila zaslužena. Časa se ne da zavrniti nazaj.

V kolikšni meri je bron skladen z osebnimi pričakovanji pred prvenstvom?

Ko smo se zbrali, smo izpostavili visoke cilje. To je moje načelo ob vodenju ekip. Žal v pripravah ni šlo brez težav. Nekoliko so nas prizadele zdravstvene težave. Manjkala sta nam predvsem Bine Plut in Martin Tonejc, saj gre za visoka košarkarja, na katera sem računal. Poškodbe so bile žal prehude. Soočiti smo se morali z nekaj odpovedmi. A izbrana dvanajsterica je upravičila zaupanje. Fantje so tudi kot ekipa rasli iz tekme v tekmo. Ustvarili so pravo kemijo, posledično je bila tudi igra na želeni ravni.

Poleg kolajne ste si izborili tudi nastop na svetovnem prvenstvu do 19 let.

Ta kolajna mi ogromno pomeni. Tudi za Slovenijo, po tistem četrtem mestu na prvenstvu leta 2022. Zame je velika čast tudi to, da smo si zagotovili SP.

Imeli ste tri izrazito izstopajoče posameznike, vseeno pa je ekipa ob razširjeni rotaciji delovala dokaj homogeno.

Sprva sem imel občutek, da sem pod okrilje prevzel skupino skavtov, razpršene na različne tabore. A s številnimi pogovori in dobrim delom v pripravljalnem obdobju smo prišli do homogene celote z ustrezno razdeljenimi vlogami. Mnogi so me zbadali, da bom za takšno ekipo potreboval več žog, saj naj bi bila ena premalo. Izkazalo se je prav nasprotno. Ekipa je razvila učinkovito igro, v kateri je žoga lepo krožila. Tudi rezultat ni izostal.

Poraja se vprašanje prihodnosti teh košarkarjev. Vodilna igralca že nekaj let igrata v tujini, večji del v Sloveniji. Kakšen bi bil vaš napotek?

Ko te pokliče madridski Real, kot je Luko Dončića, je stežka zavrniti vabilo. Trdim pa, da se v številnih slovenskih klubih dobro dela. Če pa govorim kot selektor, me najbolj zanima, da so fantje lačni dokazovanja. In prav zato mi je všeč, da sta Kroflič in Hrabar povsem prizemljena. Zlahka se zlijeta z ekipo.

Prvič v zgodovini je Slovenija v istem poletju osvojila kolajni v selekcijah U-20 in U-18. Zveni kot dober obet za košarkarski jutri.

Verjamem, da je to tudi posledica dobrega in sistematičnega dela v klubih. Tudi KZS je osvojila sistem, ki deluje. Selekcije nizajo vrhunske rezultate. Prihodnost slovenske košarke je zelo svetla.

Vaš klubski status? Ostajate v Triglavu?

Da, na tej ravni se ni nič spremenilo.