Potem ko je blago potipal evroligaški parket, minuli teden pa z mladinsko reprezentanco osvojil bron na EuroBasketu, 18-letni mladi up slovenske košarke Vit Hrabar že pogleduje proti novi sezoni v Španiji.
“EuroBasket 2017,” kot iz topa izstreli Vit Hrabar, ko ga vprašamo, kako daleč mu seže spomin na velika tekmovanja, ki jih je podrobneje spremljal. Kot enajstletni fantič je tedaj že treniral košarko pri Primorski v Kopru, obenem pa se navduševal nad izjemno energijo kapetana Gorana Dragića, vzhajajoče zvezde Luke Dončića in soigralcev, med katerimi je bil tudi Saša Zagorac, sicer danes njegov zastopnik. “Ja, tisti slovenski uspeh mi je dal dodatnega zagona. Začel sem še bolj zavzeto trenirati,” priznava član bronaste mladinske reprezentance.
Hrabarjev košarkarski zagon pa po zlatem evropskem prvenstvu ni bil kratkega daha. Sedem let pozneje 18-letni in 203 centimetre visoki krilni košarkar velja za enega največjih talentov prihajajočih slovenskih generacij. To je dokazoval tudi na nedavno končanem evropskem prvenstvu do 18 let v Tampereju, kjer je bil s povprečjem 14,6 točke, 4,1 skoka in 2 asistenci ob kapetanu Urbanu Krofliču in Žaku Smrekarju del udarnega slovenskega terceta čete selektorja Danijela Radosavljevića.
“Ko se udeležiš reprezentančnih priprav, upaš na kolajno. A nisi edini. Garali smo, nato pa na prvenstvu oplemenitili delo. Zaslužena kolajna,” razmišlja Primorec, ne le junak tekme za tretje mesto proti Izraelu, temveč tudi eden od jezičkov na tehtnici ob dramatični zmagi v osmini finala proti Latviji, ko so Slovenci zaostanek šestih točk le 13 sekund pred koncem tekme pretvorili v zmago. “Morda smo takrat že pomislili na to, da je vsega konec. A nekako smo imeli v podzavesti tekmo mlajših članov, ki so v zadnji sekundi premagali Poljsko. Preobrat je nakazal boj za kolajno,” pravi Hrabar, vesel, da bo prihodnje leto lahko zaigral tudi na svetovnem prvenstvu do 19 let.
Dolgoročni reprezentančni cilj je kajpak uspeh s člansko reprezentanco. “O tem res sanjam od tistega leta 2017. Že sam vpoklic v reprezentanco bo zame velik uspeh. Delam tudi s to mislijo,” ambicij ne skriva otrok Primorske, ki se je za odskok v tujino nato ustavil še v domžalskem Heliosu, zdaj pa se kali pri Baskonii iz Vitorie. “Obe odločitvi, tako za selitev v Domžale kot pozneje v Španijo, sta bili zadetek v polno. Helios me je dvignil na višjo raven, Baskonia mi ponuja prvo pravo člansko priložnost. Vem pa, da me čaka še veliko dela,” pravi Vit, ki se bo po kratkem oddihu že prihodnji teden vrnil na Iberski polotok.
Z Baskonio ga pogodba veže do leta 2028, novo sezono pa bo pričakal z dvojno licenco. Kot posojenega košarkarja ga bo namreč za tretjo špansko ligo registriral Clavijo, upa pa tudi na kakšno priložnost v prvi ekipi baskovskega velikana. Že v minuli sezoni je, resda le za 48 sekund, na tekmi z Asvelom okusil tudi slast igranja v evroligi. “Stežka najdem besede, s katerimi bi opisal, koliko mi to pomeni. Hvaležen sem za priložnost. To je bila tudi dodatna motivacija za delo,” pravi obetavni mladinec. Prav evroliga je zanj največji izziv: “Vem, liga NBA je tista najvišja raven. A trenutno, ko malce kratkoročno gledam svojo pot, vidim predvsem evroligo.”
Veliko mu pomenijo že trenutki, ko se lahko pridruži treningom članske ekipe Baskonie. Doslej ga je najbolj navdušil Markus Howard. “Nič mu ni podarjeno. Je vodja, ker tudi največ dela,” poudarja Hrabar, ki je moral v reprezentanci občasno krpati vrzel na položaju krilnega centra, toda pravi, da sta njegova naravna položaja dve in tri. “Moja najboljša odlika je desni prodor. Tudi met za tri po prejeti žogi. Vsekakor pa lahko še močno izboljšam svojo igro. Na vseh ravneh, izpostavil pa bi podaje in dribling,” o svoji igri razmišlja eden od mnogih slovenskih košarkarjev, ki so srečo že v najstniških letih preizkusili v tujini, sam pa se zaveda, da zgolj pogodba še ne zagotavlja končnega uspeha.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!