Spomin na olimpijske igre je še vedno svež. Ponos je danes že občutno močnejši od razočaranja po dveh zaporednih porazih. Vlatko Čančar pa je vseeno zdaj z mislimi že povsem pri novi sezoni v dresu Denverja.

“Zdaj razmišljam le o Sloveniji,” je med avgustovskim olimpijskim turnirjem v Tokiu na vprašanje, ali z dobrimi reprezentančnimi predstavami posredno sporoča svojim delodajalcem, da si zasluži večji odmerek igralnih minut tudi na klubski ravni, odgovoril Vlatko Čančar. V povprečju je v 28 minutah dosegal 12,8 točke in 4,3 skoka.

Med pripravami na novo sezono v Denverju, vsaj javno, daje vtis, da še vedno ne razmišlja o igralnih minutah. “Olimpijske igre so mi nedvomno pomagale pri razvoju. Pa tudi delo med sezono. Če trdo delaš, ne boš obstal. Kot boksar. Morda je brez uradnega boja dve leti, a če se pripravlja, bo v trenutku, ko bo vstopil v ring, povsem nared. Tako je tudi v košarki. Če dovolj dobro treniraš, ti ni treba skrbeti za igralske vrline,” poudarja 24-letni Primorec.

V svoji drugi sezoni pri Denverju je priložnost dobil na 41 tekmah, kar je v primerjavi s krstnim letom, ko je na parket stopil štirinajstkrat, sicer velik korak naprej. Vseeno je povprečno 6,9 minute na tekmo manj, ko bi si mlad igralec želel. “Sem v nizkem štartu. Čakam na vsako minuto. Lahko igram na več igralnih položajih. Tudi sodobna košarka gre v to smer. Vseeno se najbolj domače počutim na položaju krilnega centra,” pravi Čančar.

“Imamo resnično dobro moštvo. Takšno, ki se lahko bori za vrh. Upam le, da ne bo poškodb. Moja vloga? Prilagajati se bom moral na vsak položaj, v katerem se bom znašel. To mi bo tudi dolgoročno koristilo. Nalogo, ki mi bo dodeljena, moram sprejeti. Pripravljen moram biti na vsako minuto,” razmišlja 203 cm visoki košarkar, prepričan o tem, da Denver spada med favorite za naslov prvaka. V prvi vrsti zaradi Nikole Jokića, ki je poleti razburil del srbske javnosti, saj je zavrnil nastopanje za državno reprezentanco.

Prav reprezentančno poletje pa je po drugi srani okrepilo Čančarjevo samozavest. “Štejem si v čast, da sem lahko branil slovenske barve na olimpijskih igrah. To je bila resnično izjemna izkušnja. Utrinki z otvoritvene slovesnosti so se mi za vselej vtisnili v spomin,” pravi in dodaja: “Na žalost nam je zmanjkal tisti zadnji delček za kolajno. Vseeno smo po prikazanem lahko ponosni. Trudili smo se po najboljših močeh. Hvaležni smo slovenskim navijačem, ki so stali za nami.”