Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Medtem ko v Tajvanu piše novo poglavje pisane klubske košarkarske kariere, se je Žiga Dimec odločil vsaj za začasni umik iz slovenske reprezentance, v kateri je v zadnji akciji pogrešal predvsem odkrito komunikacijo.
Hčerka ga je pred mesecem v koprski Bonifiki na slovensko-portugalskem obračunu pričakala s prisrčnim bodrilnim napisom, a ga nato na parketu ni dočakala. Potem ko je v Lizboni igral vsega devet minut, na drugi tekmi v novembrskem kvalifikacijskem oknu ni bil uvrščen v dvanajsterico. Dolgoletni reprezentančni center Žiga Dimec ne skriva, da ga je razplet prizadel. Očitno do te mere, da se je odločil za umik iz reprezentance, v prvi vrsti zaradi dejstva, da pravega pogovora s selektorjem Aleksandrom Sekulićem o statusu ni imel.
“Moja vloga v reprezentanci mi je bila vedno jasna. Nikoli nisem bil tam zaradi sebe, ampak zaradi ekipe, pripravljen, da ji pomagam na kakršenkoli način, predvsem v obrambi in pri ustvarjanju prostora za naše vodilne igralce oziroma strelce. To je moja vloga, ki jo hvaležno opravljam zadnjih skoraj deset let in seveda je prisotno razočaranje, ko priletiš z drugega konca sveta – praktično zaman. Vsak igralec namreč pride z željo do igre in doprinosa na parketu. Seveda razumem, da je včasih treba spremeniti pristop, ampak menim, da je potrebna komunikacija, ki je tukaj ni bilo,” pripoveduje 210 centimetrov visoki center.
“Nisem bil deležen nobenega pogovora, ne s selektorjem in ne s komerkoli drugim. Ravno to je glavni razlog, da, glede na trenutne okoliščine, zaenkrat prekinjam reprezentančno pot, še vedno pa fantom privoščim najboljše možne rezultate in bom vedno navijal za njih,” o izbrani vrsti dodaja Dimec, ki je reprezentančni dres prvič oblekel v kvalifikacijah za EuroBasket 2017 in bil del zgodovinske zlate selekcije, nato pa je ob kroničnem pomanjkanju visokih košarkarjev kot standarden član nastopil na vseh treh največjih tekmovanjih, torej tudi na olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu. S kar 62 uradnimi nastopi na večni lestvici zaseda 13. mesto.
Njegove misli so torej zdaj povsem klubsko obarvane. V novi sezoni brani barve moštva Tainan Ghosthawks. Tam ga je pričakal avstrijski trener Raoul Korner, ki goji njemu znan slog košarke, tako da s prilagajanjem na parketu ni imel težav. “Velik del igre sloni na tujcih,” pravi košarkar, ki v povprečju dosega 10,7 točke in 10,3 skoka. “Precej težje sem se navadil na redkejše število tekem, vsaj v primerjavi z Evropo, tako da je težje ohranjati motivacijo. V ligi so namreč samo štiri ekipe. V rednem delu se z vsako pomerimo po osemkrat, sledi pa končnica s polfinalom ter finalom, in sicer na štiri dobljene tekme,” nam je dokaj neobičajen sistem pojasnil Dimec.
Tajvan je zanj po Sloveniji, Nemčiji, Litvi, Poljski, Japonski in Turčiji že sedma država, v kateri igra. Selitev je bilo torej res veliko, priznava. “Res je, vsako sezono smo odkrivali novo državo in ligo in vsaka je imela svoj čar, ampak vsekakor se želim ustaliti v Sloveniji,” pripoveduje Žiga, ki se je v novo okolje podal brez družine. V Tajvanu namreč ni mednarodne šole, v katero bi vpisal otroka. Zato je te dni še toliko bolj vesel prazničnega družinskega obiska.
“Na življenje v Tajvanu sem se hitro privadil, saj je v mnogih pogledih podobno Japonski, kjer sem preživel eno leto. Domačini si prizadevajo biti prijazni gostitelji,” pravi Dimec, ki Slovencem te dni zavida predvsem nizke temperature. “Tukaj je res ekstremno vroče in soparno,” priznava in dodaja, da je v minulih mesecih že povsem osvojil novo okolje. Glavno prevozno sredstvo je motorno kolo. Hrana? “Zelo raznovrstna, najde se nekaj za vsak okus. Zelo radi pa imajo pekočo hrano,” odgovarja štajerski košarkarski popotnik na začasnem delu v Aziji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje