Zoran Dragić: Vem, kaj sem dal. Ta zgodba je zaključena

Potem ko je poleti nekoliko proti svoji volji zaključil reprezentančno kariero, je ob gostovanju svojega Splita v Ljubljani Zoran Dragić namignil, da se tudi njegova klubska era počasi izteka.

“Zaslužena zmaga Ilirije. Popolnoma so nas nadigrali,” je po porazu proti klubu, kjer je pravzaprav začel svojo košarkarsko pot, priznal Zoran Dragić. Perspektivna Ilirija je na krilih Marka Padjena (21 točk, 8 asistenc, 5 skokov) in Tima Tomažiča (28 točk, 10 skokov) Split ugnala z rezultatom 98:84, Ljubljančan v dresu dalmatinskega kluba pa je ob poraznem metu iz igre (1:9) v slabih 15 minutah dosegel le tri točke.

“Brez obrambe si zmage pač ne moreš obetati. Imeli smo načrt, ki pa se je hitro izjalovil,” je poklapano dejal Dragić in hitro spomnil na to, kako je Padjen zlahka prebijal obrambo, Tomažič pa brez težav prihajal do polaganj ali pa podajal žoge na zunanje položaje. Priznal je tudi slabo energijo v splitski ekipi. “Split si tega ne zasluži,” poudarja in hkrati ocenjuje, da se je klubsko vodstvo prepozno odzvalo na določene kadrovske hibe.

Zdaj klubu, ki je po organizacijski in igralski plati že dolgo bleda senca nekdanjega avantgardnega trikratnega evropskega klubskega prvaka, voda že pošteno teče v grlo. V ligi ABA s petimi zmagami vsega tri kroge pred koncem v družbi SC Derbyja ostaja na dnu lestvice za obstanek, in sicer z dvema zmagama zaostanka za Borcem.

Posledično o svojem 16. klubu govori z grenkobo, kljub osvojenemu naslovu hrvaškega pokalnega prvaka in življenju ob morju. “Težko je. Veliko je nihanj. Lahko bi igral bolje. A v takšnem okolju je to težko. Konkretno, nekateri soigralci še niso na pravi ravni, kar se, denimo, pozna pri predvidevanju. Zato moram tudi jaz postati ‘indijanec’. Tudi klubska organizacija je na nižji ravni kot v mojih nekdanjih klubih. Ni športnega direktorja, vodje ekipe … A ne bom negodoval. Moramo se boriti,” pravi 36-letni Ljubljančan, ki upa na obstanek v ligi in bo z Zadrom za hrvaški vrh.

Vprašanje, ali je nemara KK Split njegova zadnja postaja, se zdi več kot na mestu. “Z ženo se veliko pogovarjava o tem, ali bo družina vztrajala pri takšnem življenju. Ne vem. Nekaj ponudb sem imel že med sezono. Nisem želel oditi. Več povpraševanj sem dobil tudi za prihodnjo sezono. Moja košarkarska želja ni sporna. A ko se na igrišču počutim nemočnega, izgubljam to energijo,” s konkretnim odgovorom ni postregel dolgoletni reprezentant.

Še bolj redkobeseden je bil ob vprašanju o slovenski izbrani vrsti, iz katere je poleti odkorakal s sklonjeno glavo. In če je takrat še govoril brez dlake na jeziku, dodatno “žehto” umazanega perila pa je oprala njegova soproga, je bil tokrat bolj previden. “Svoje sem povedal. Mislim si svoje. A zgodba je končana,” je odgovoril in po krajšem premisleku dodal: “Vem, kaj sem dal slovenski reprezentanci. S tem se ne želim obremenjevati. Zgodba je zaključena. Reprezentanci v prihodnje želim vse najboljše.”