Po rutinski zmagi proti oslabljeni Italiji v Trstu so se slovenski košarkarji v trenažno dvorano vrnili z mislimi na Hrvaško, s katero se bodo v pomembni kvalifikacijski tekmi v četrtek pomerili v razprodanih Stožicah (prenos na SK). "Naj bo to lepo domače slovo za Gorana," ob tem poudarja Zoran Dragić.
“To je bila vendarle prijateljska tekma. Tekmovalni naboj ni bil na najvišji ravni. Tudi roke so bile trde. A to je razumljivo. Pomembno je, da smo po daljšem času znova igrali. Vsi smo dobili priložnost. Dobro se poznamo, zato tudi vemo, kako odpraviti pomanjkljivosti do pravih tekem,” se je na gladko sobotno zmago (90:71) ozrl Zoran Dragić, ki je pred sedmo silo stopil s sinom. “Želel je videti strica v akciji.” Na ne le strica, lahko dodamo. Tudi očeta, ki je prvič v karieri zaigral v peterki z Luko Dončićem in Goranom Dragićem. “Nimam besed. Vesel sem, da lahko igram z dvema tako velikima zvezdama,” je dejal.
Omenjena trojica je prispevala tudi tretjino slovenskih točk. Ta prispevek bo še toliko bolj pomemben v četrtek, na kvalifikacijski tekmi za nastop SP 2023 proti Hrvaški. Takrat brez skrivalnic. “Tudi zaradi Hrvatov v Trstu še nismo pokazali vseh kart. Smo pa na treningih že osredotočeni na četrtkovega tekmeca. Nekaj napadalnih izvedb je v pripravah že prilagojenih tekmecu. V tem tednu se mu bomo še bolj konkretno posvetili,” pravi mlajši član bratskega tandem Dragić, ki je na parketu zaživel prvič po letu 2016.
“Goranu se vidi, da je pogrešal to reprezentančno vznemirjenje. Posloviti se na vrhuncu, torej kot evropski prvak in MVP, je seveda nekaj najlepšega. A zdaj se je vrnil. Čaka ga slovo pred slovenskimi navijači. To bo spektakel. Za nameček še na zelo pomembni tekmi,” svojega deleža k javnemu prepričevanju Gorana Dragića, naj vztraja do EuroBasketa, tokrat ni želel prispevati brat Zoran. V preteklosti je bil med prvimi. Nenazadnje mu gre pripisati tudi nekaj zaslug, da se je Gogi vrnil v izbrano vrsto.
Zaradi vsega navedenega je okrog reprezentance znova mogoče čutiti pozitivno vznemirjenje. “Evforija pravzaprav traja od trenutka, ko je slovenska reprezentanca postala evropski prvak. Imamo več magnetov za publiko. Tu je Luka Dončić. Zdaj se je vrnil še Goran Dragić. Če dodamo še najboljše navijače, ki imajo iskreno radi košarko … Ljudje nas podpirajo. Spremljajo nas tudi v tujini,” navdušenja ne skriva Zoran Dragić, sicer eden tistih reprezentantov, ki še nimajo urejenega klubskega statusa za sezono 2022/23. A za to bo še čas, dodaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje