Zmaga, ki je vredna več kot tri točke. Ne, če vprašate nogometno matematiko in ne, če vprašate trenerje. A če vprašate navijače in izmerite atmosfero med njimi po štajerskem derbiju med Celjem in Mariborom, boste razumeli našo uvodno trditev. Tudi Albert Riera je začutil, da je ta zmaga vredna nekaj več kot tri točke. Napovedal je, da se z njo začenja celjski šov.
Vedel je, da potrebuje takšno zmago. Začetek druge epizode Alberta Riere na klopi Celja je bil poln preprek, na katerih je njegova ekipa večkrat padla, kot jih je preskočila. Vzdušje v nogometnem delu mesta ob Savinji je bilo vse bolj moreče, okrog kluba se je začela prvič v eri rusko-ukrajinskih lastnikov naseljevati negativa.
Toda vemo, kako je v nogometu. Na koncu je tisti, ki prežene oblake in znova vrne žarke sonca, pač rezultat. In Celjani ga zdaj imajo. Zmaga proti Nafti (3:1) ni bila nič posebnega in res lahko govorimo o tem, da je prinesla le tri točke. Zmaga proti Mariboru (2:1) pa nosi nekaj več. Nosi občutek, da si premagal velikega tekmeca. Nosi občutek, da nekaj delaš prav.
“Zmaga je vselej pomembna, a najbolj pomemben je zame občutek, da smo po premoru drugačna ekipa. Nogometna tržnica je zaprta, zdaj smo družina. Pred tem nikoli ne veš, kdaj bo nekdo dobil dobro ponudbo in odšel. Ne maram, da igramo prvenstvo, a je prestopni rok še vedno odprt. Zdaj ni več in takoj sem začutil drugačno vzdušje. To je moja skupina, s katero trdo delamo. Igralci so najbolj pomembni, pokazali so svojo kvaliteto. Zdaj smo na pravi poti in zdaj se začenja celjski šov,” v svojem slogu obljublja celjski trener Albert Riera.
Svit je nogometaš, ki ima vse
Seveda se Španec po tekmi ni mogel izogniti oceni tega, kar je to popoldne oziroma večer videl s strani Svita Sešlarja. Riera je vztrajal in vztrajal na tem, da se mladega slovenskega reprezentanta vrne v Celje, v zameno pa dobil dve izvrstni predstavi svojega nekdanjega varovanca pri Olimpiji. Štajerski derbi ima velikega junaka.
“S položaja, s katerega je zadel, igralci navadno podajajo. Ampak poznam Svitovo kvaliteto. Je nogometaš, ki ne potrebuje spodbude, je povsem predan nogometu. Trenira tudi po koncu treninga in potem pride nagrada. Ima pa vse, kar potrebuje. Zna napadati, se braniti, streljati, podati. Zna vse in to je razlog, da sem si ga tako želel. Hkrati je igralec, ki lahko igra na več pozicijah. Takšne igralce imam rad, ker potem potrebujem manjši kader. Kvaliteta pred kvantiteto,” o veliki okrepitvi za Celje razmišlja Riera.
Z lastniki imamo isto željo: ne posel, zanimajo nas zmage
Španec po tekmi ni želel veliko govoriti o sodnikih, je pa še enkrat več izpostavil, da je na tako slabem igrišču zelo težko igrati nogomet. Med drugim je opozoril tudi na to, da ni najbolj zadovoljen z reakcijo ekipe po prejetem zadetku, v zaključku razmisleka po tekmi pa se je klubskemu vodstvu Celja znova zahvalil za podporo.
“Na naše vlagatelje ne gledam kot na Ruse. Tako dolgo so že tu in živijo v Sloveniji, da jih imam za Slovence, imajo tudi slovenski potni list. Zelo cenim način, na katerega delajo stvari. V karieri sem zamenjal veliko klubov in spoznal ogromno lastnikov. Razumem, da je nogomet posel, ampak mene zanimajo zmage. In to zanima tudi celjske lastnike, želijo si zmag, zato sem prišel nazaj. Imam srečo, da sem delal tudi v Turčiji in spoznal Acuna Ilicalija. Mislim, da bo pri projektu potreboval lokalne ljudi, ki to delajo s srcem, kot to delajo celjski lastniki,” zaključuje Riera.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje