Albert Riera razblinil vse dvome o svoji prihodnosti

Foto: Profimedia

Pa jo ima. Slovenski nogomet novo klubsko jesen v Evropi. Pod ta uspeh so se drugo sezono zapored podpisali Celjani. Slednji so to poletje dokazali in pokazali, da nedvomno spadajo (vsaj) v konferenčno ligo, v kateri pa bodo tudi v novi sezoni še kako resen kandidat za odmeven uspeh.

V obdobju, ko se v nogometni Ljubljani sprašujejo, v kaj se je sesula njihova izjemna lanska sezona in v Mariboru sanjajo neke druge čase, ko so bili naše okno v bleščeči evropski svet, ni nobenega dvoma več, da je v Sloveniji zrasla nova dominantna nogometna sila.

To so brez kančka dvoma Celjani, ki so sinoči v Ostravi rutinirano z 2:0 odpravili zelo neugoden, pretepaški in borbeni Banik. Ta je imel sijajno podporo več kot 14.000 navijačev, a so jih grofje že po dvajsetih minutah utišali s krasnima zadetkoma Nikite Iosifova in kapetana Žana Karničnika. Ko je svoje v nadaljevanju dodal še izvrstni vratar Žan Luk Leban, je bilo popolnoma jasno, da tako kakovostno, tako zrelo in tako dobro vodeno Celje v tem večeru enostavno ne more izpasti iz Evrope.

“Čestitke mojim igralcem, čestitke pa tudi njihovim navijačem. 90 minut takšnega navijanja, čeprav je njihova ekipa po 20 minutah zaostajala z 2:0. To je res izjemno, bili so njihov dvanajsti igralec. Napredovala je boljša ekipa, boljša ekipa se je uvrstila v naslednji krog,” je po dvoboju razmišljal nasmejani trener Albert Riera, ki je na novinarsko konferenco po tekmi prišel z glasnim: “Vamos!” (gremo, op. a.)

Nikamor ne gre!

Španec s svojim vodenjem Celja nogometno enostavno navdušuje. Tako, kot igra Celje, vprašanje, ali je kadarkoli igrala kakšna slovenska ekipa. In zato ni nič čudnega, da se o Rieri, ki ima za seboj seveda tudi izjemno igralsko kariero, zelo veliko govori po Evropi. A po novem velikem uspehu in uvrstitvi v konferenčno ligo je Majorčan (znova) razblinil vse dvome o svoji prihodnosti.

“Tu sem zelo srečen. Uživam in ne grem nikamor. Veliko se govori, veliko se piše, a ne grem nikamor. To poudarite. Dokler bom užival, ne grem nikamor,” sporoča Riera, čigar besede marsikoga v Sloveniji ne bodo navdušile. Zakaj? Ker bo njegovo Celje v tej sezoni zares zelo, zelo težko premagati v boju za naslov. A mu moramo biti hkrati v (ne)nogometni deželi pod Alpami kljub vsem njegovim muham tudi zelo hvaležni. Slovenijo je spet vrnil na evropski nogometni zemljevid.

O čem je po zmagi nad Banikom še govoril Albert Riera?

O tem, kaj je bilo ključno za napredovanje

Igralci vedo, kaj morajo narediti. Z žogo in brez nje. V njihovih očeh vidim, da razumejo in da vedo vse. Ključno na teh dveh tekmah pa je bilo, kako smo igrali brez žoge. Branili smo se odlično, igralci zdaj tudi to razumejo. To je ključno. Ko se dobro braniš, si miren. V drugem polčasu smo bili sicer tehnično slabi. Zakaj? Ker so igralci izmučeni. Od 8. julija igrajo neprekinjeno. Danijel Šturm ne more niti hoditi, takšnega ga še nisem videl. Njihova zveza je Baniku omogočila počitek, naša nam ne.

O izjemnih zaključkih za oba gola

Ni treba ‘ubiti’ vratarja. Natančnost je bolj pomembna. Kvaliteta z žogo, kvaliteta v branjenju in kvaliteta v zaključku. To so tri ključne komponente uspeha.

O tem, zakaj je Celje letos še boljše kot lani

Želel sem ostati v Celju, da vidim, kako je biti trener v drugi sezoni. Ko prideš v nov klub, navadno popravljaš napake za nekom, ker je bil klub v težavah. Užival sem v pripravah na sezono in igralci to vedo. Trenerji potrebujejo čas. Lani sem prišel tik pred tekmo s Slovanom, praktično brez treninga in tako je zelo težko. Vsi trenerji si želimo rezultat, a potrebujemo čas. Prepričan sem bil, da bomo letos še precej boljši. Izgubili smo pet, šest odličnih igralcev, a pripeljali smo mlade, lačne Slovence. Imeli smo čas in zdaj znamo igrati z zaprtimi očmi.

O tem, kje je limit ekipe

Limit? Ni limita. Najprej počitek, nato priprava na naslednjo tekmo. Spet se moramo dokazovati, kar je bilo, je lepo, a ne šteje več. Če izgubiš tri tekme, te spet takoj vsi želijo zamenjati. V nogometu moraš ves čas zmagovati. Bomo pa zagotovo uživali v skupinskem delu.

O Celju – evropski ekipi

Odrasli smo, dobili smo izkušnje. To dobiš s tekmami. Tudi klub nas vse ščiti, to je zelo pomembno. Vemo, kaj hočemo. Kdaj smo bili nazadnje slabši od nasprotnika? Pred letom dni proti Victorii Guimaraes. Pa veste, proti kakšnim ekipam smo igrali. Lugano, Pafos, Jagellonia, Fiorentina, da ne naštevam naprej.

Da lahko slovenski klub igra proti takšnim ekipam – in to enakovredno ‘face to face’, to je naša največja zmaga. Nikoli ne bomo čakali nasprotnika. Nikoli. Vitoria je bila takrat hitrejša, boljša in močnejša od nas. Danes morda že lahko tekmujemo z njimi.

O tem, koga si želi v žrebu

Najboljše ekipe. Z vsemi želimo tekmovati. Kdo je na vrhu po ‘rejtingu’? Fiorentina? Hočem Fiorentino.