Albert Riera zadovoljen? Nikakor, dolg ostal nepoplačan

Foto: Jure Banfi

Španski trener na klopi NK Celje Albert Riera je bil po nenadejano visoki zmagi proti turškemu Bašehčekirju (5:1) pričakovano ponosen na svoje varovance, a ne tudi povsem zadovoljen. Zakaj ne?

Celjani so na Stadionu Z’dežele odigrali sploh prvo tekmo v skupinskem oz. ligaškem delu katerega od evropskih tekmovanj. In to kakšno. Že v peti minuti je aktualne slovenske prvake v vodstvo popeljal Tamar Svetlin, po praktično edinih dveh nevarnih akcijah gostov pa so v nadaljevanju igrali le še Celjani.

Sanjski prvi polčas sta z zadetkoma kronala še Ivan Brnić in Svit Sešlar, tudi po odmoru pa so se nadaljevali napadi Celjanov. Na 4:0 je povišal Armandas Kučys, ki si je s fantastično predstavo zaslužil zadetek. Po tolažilnem zadetku Bašakšehirja pa je za petardo v njegovi mreži z drugim zadetkom poskrbel Litovec.

Če ste pričakovali, da bo prva izjava Alberta Riere na novinarski konferenci po izjemni zmagi o zadovoljstvu nad predstavo, ste se zmotili. “Nerad govorim, če smo igrali bolje ali slabše. Situacije se med seboj razlikujejo,” najprej ni želel odgovoriti, če je morda videl najboljši polčas Celja, odkar je na njegovi klopi. Nato je v ospredje postavil nezadovoljstvo nad nedoseženim ciljem, ki ga je pred tekmo zastavil svojim nogometašem.

“Dolgo že nismo mreže ohranili nedotaknjene. Rekel sem jim, če nam to uspe, bomo zmagali. To jim ni uspelo, zato mi nedotaknjeno mrežo še dolgujejo in zato tudi nisem zadovoljen. Nismo pričakovali ‘petarde’, cilj je bil nedotaknjena mreža. To je bilo moje prvo sporočilo fantom, da ne prejmejo gola. Zdaj pa sem z mislimi že pri Radomljah. Če ta ekipa ne prejema golov, lahko doseže res velike cilje,” je s komentarjem presenetil Španec, a smo to od njega že vajeni.

Ponosen na agresivnost in kompaktnost

Nato je vendarle izrazil tudi ponos. “Nisem ponosen zaradi izida, temveč zaradi agresivnosti in kompaktnosti. Dovolili smo priložnosti, a ne čistih, nismo jim puščali prostora. Zadovoljstvo je zaradi ekipe, ki se je dobro branila. Da si dober z žogo, moraš biti dober tudi brez nje. Veliko delamo na tem na treningih, več kot običajno.”

O najboljšim posameznikih je težko govoriti, saj bi lahko našteli vsaj polovico enajsterice Celja. V sredini se je močno poznala vrnitev Marka Zabukovnika, ki je zadnjič tekmo začel 30. julija. Izjemno razigrana sta bila Brnić in Sešlar, medtem ko sta ogromno nemira v gostujoče moštvo vnašala tudi Kučys in Aljoša Matko.

“Kako zelo bi pogrešali svojo roko, če bi bili brez nje? Kako bi pogrešali čevlje, če bi morali hoditi brez njih? Potrebujemo Marka in vse ostale igralce, manjka še Žan Karničnik. Ta stroj želimo v polni zasedbi. Mark je igralec, ki ostale dela boljše, to ne moremo reci za veliko nogometašev. Zna igrati tudi brez žoge, kar je zame fantastično. Pogrešali smo ga,” je glede Zabukovnika razmišljal Španec.

“Brnić Matku dolguje kavo”

Kot je pojasnil Riera, so načrtno Turke zvabili na svojo desno stran, da bi tako več prostora odprli na levi. “Vedeli smo, da več igrajo po strani, kjer igra Matko, ki je imel v obrambi ogromno dela. Brnić mu zato dolguje kavo,” se je pošalil španski strokovnjak.

Tudi zadnja vrsta je delovala zelo suvereno in večino nevarnih napadov Turkov zaustavila že preden bi si priigrali izrazitejše priložnosti. “Na tej ravni ne moreš igrati, če se ne braniš dobro. Naš pri obrambni igralec je bil Armandas, ki je opravil res izjemno delo.”

Celjane v tretjem krogu čaka potovanje v Sevillo, kjer se bodo pomerili proti Real Betisu. Vsaj na papirju gre za njihovega z naskokom najtežjega tekmeca od šestih v ligaškem delu konferenčne lige. Dvoboj bo 7. novembra na stadionu Benito Villamarin.