Obisk domače tekme nogometne Barcelone kot simbol športne globalizacije ali iskanje skupnih imenovalcev med vstopom na Camp Nou in Gaudijevo baziliko svete družine.
“Pripravite se. Naslednja postaja,” je na vlaku barcelonske podzemne železnice sinovoma in partnerki dejal nemški turist. Na postaji Palau Reial mu ni bilo treba iskati GPS zemljevidnih usmeritev na mobilnem telefonu. Le sledil je reki ljudi, ki se je počasi spuščala proti tedaj že osvetljenem stadionu Camp Nou.
Da je nemška družina namenjena prav na domači naslov FC Barcelone, ni bilo težko uganiti. Sinova sta bila praktično od nog do glave opremljena s simboli katalonskega kluba. Kluba, ki zase v svojem sloganu poudarja, da je več kot le klub. Tudi njuna mama s čepico in oče s šalom nista delovala kot par na poti na romantično večerjo ali na ogled Picassove razstave.
Sta se pa starša s predhodnimi nakupi lahko izognila nizu stojnic, ki pred mogočnim objektom, na katerem je dobrih 99 tisoč sedežev, s čimer Camp Nou ohranja primat največjega stadiona v Evropi, ponujajo navijaško opremo in replike dresov, kot tudi manjšemu nogometnemu parku pred vhodom. Za sloviti muzej, ki je pred koronsko krizo letno beležil kar 1,6 milijona obiskovalcev, pa pred tekmami tako ali tako ni možnosti.
Z vseh vetrov
Kaj kmalu se je nemška družina na tribunah, ki jih že nekoliko najeda zob časa, nočno moro pa oskrbovalcem predstavljajo golobi s svojimi gnezdi in predvsem iztrebki, zlila z okolico. Denimo s prijateljema, ki sta na tribunah nad lično urejeno zelenico pozirala z mehiško zastavo.
Pa s skupino ameriških deklet, ki so z brezhibno naličenimi obrazi ter oprijetimi dresi, večinoma stilsko dvignjenimi in zvezanimi v višini popka, neumorno iskala ustrezen “Instagram trenutek”. Do njih je bil uvideven tudi varnostnik, zadolžen za ta sektor. Počakal je na ustrezno fotografijo, ki so jo odobrile vse, nato pa jih je prijazno opomnil, da je nošnja mask obvezna. Umirjeno. Kot je malo pozneje nekaj vrst oddaljenima sosedoma pripomnil, da je na tribuni dovoljena le pijača, hrana, pa čeprav kupljena znotraj objekta, pač ne.
In še bi lahko naštevali ter, prav gotovo, prišteli tudi več Slovencev. Vstopnice za Barcelonine tekme vendarle niso (več) pregrešno drag listek s sivega ali črnega trga. Dostopne so z nekaj kliki. In, jasno, porabljenimi evri. Od približno 40 evrov navzgor se gibljejo cene v španskem prvenstvu. Odvisno od pomembnosti tekme. Število razpoložljivih vstopnic pa je posledica zanimanja lastnikov sezonskih vstopnic. Le-ti so imeli pred pandemijo v “lasti” skoraj 85 odstotkov stolov. A če so pred tekmo sprostili svojo vstopnico, so dobili povrnjen del kupnine, klub pa je sedež še enkrat prodal. Podoben koncept je uveljavljen marsikje. Tudi v ligi NBA.
Prav sredi minulega meseca je FC Barcelona prvič po marcu 2019 znova dovolila 100-odstotono zasedenost stadiona. Vstopnic je tako občutno več od zanimanja. Tudi za turiste, ki se počasi in postoma vračajo v mesto. In tako bi na zavitem delu tribune nad kotno zastavico skorajda težje kot tujca, ki je obisk slikovitega obalnega mesta z več kot 1,5 milijona prebivalci izkoristil še za ogled tekme znamenitega kluba, našli kakšnega Jordija. Ali pa Pascuala. Starejšega gospoda z že nekoliko zbledelim šalom, ki bi kot ponosni lastnik sezonske vstopnice z istega stola spremljal že Johana Cruyffa, Maradono in Ronaldinha, ob tem pa sanjal o katalonski neodvisnosti.
Nogometni turizem
Pojav tovrstnega nogometnega turizma še zdaleč ni nov in še manj značilen le za Barcelono. Je pa nemara tukaj najbolj izrazit in kot takšen simbolizira navijaško globalizacijo. Ta prave lokalne navijače, katerih strast do kluba ni le povsem iskrena in dedna, temveč povezana z osebnimi zgodbami in predvsem pogojena s krajem bivanja ter dojemanjem in razumevanjem okolja, postopoma rahlo potiska s tribun.
Klubski veljaki s tem nimajo težav. Nenazadnje bo enkratni obiskovalec hitreje odštel nekaj dodatnih evrov za navijaški artikel in se sprijaznil s ceno vstopnice. Pa verjetno bo tudi manj kritičen. Tudi v trenutkih, ko favorizirana Barcelona doma iztrži le točko proti Deportivu, zdrsne na lestvici na deveto mesto in zaostanek za večnim rivalom Realom poveča na osem točk. Namesto jeznega postopanja pred stadionom se bo raje odpravil domov. Morda na drugo celino. In tam (p)ostal ”spletni” navijač.
Res je sicer, da v takšnih okoliščinah navijač-turist na stadionu ne vsrka najbolj žlahtnega katalonskega nogometnega temperamenta in ne začuti evforičnega navijanja iz zlatih časov. Vsekakor pa dobi določen občutek o veličini kluba in impozantnosti stadiona, ob tem pa s ploskanjem in vzkliki ‘Barca, Barca’ hitro ujame ritem znamenite klubske himne, ki izvira še iz leta 1974, in je stalnica pred sodnikovim prvim žvižgom.
Kako velik posel so domače tekme, je v času zaprtja stadionov razkril podatek o tem, da klub z vsako tekmo, ki jo je odigra brez gledalcev, zgolj iz naslova (ne)prodanih vstopnic v povprečju izgubi kar 3,3 milijona evrov. Ob nedavnem derbiju z Realom, ki si ga je ogledalo za letos rekordnih 86 tisoč gledalcev, pa je v klubsko blagajno kapnilo kar 4,5 milijona evrov.
Nepozabljeni Messi
Precej slabši je obisk na preostalih tekmah. Zadnjo si je v soboto ogledalo le dobih 37 tisoč ljubiteljev nogometa. Za primerjavo, še v sezoni 2018/19 je Camp Nou na domačih tekmah državnega prvenstva beležil povprečno kar 76 tisoč obiskovalcev. To je bil eden od vrhuncev FC Barcelone kot dela turistične ponudbe.
Turist si je zjutraj ogledal znamenito baziliko svete družine (Sagrada Familia), popoldne, verjetno po hitrem skoku v morje v Barceloneti, pa še tekmo Barcelone. Če ga kot ateista ali pripadnika, na primer, muslimanske vere pri prvem obisku zagotovo niso gnala verska čustva, temveč želja po ogledu nesporne arhitekturne mojstrovine, ki še kar dobiva dokončno podobo, potem tudi za drugi obisk predpogoj ni bil status dolgoletnega navijača Barcelone.
Tekma je (bila) zanj dogodek. Šov. Tudi z Messijem. Duh slednjega medtem, tudi po poletnem odhodu argentinskega nogometnega virtuoza v zvezdniški PSG, ostaja v Barceloni.
“Še vedno želijo Messija,” pove prodajalka spominkov na eni od stojnic na sloviti La Rambli in tako poskuša pojasniti, zakaj skoraj vsaka stojnica ponuja njegov dres, razglednico, podobico … Ne le zaradi neporabljenih zalog. Lionel Messi bo večna ikona kluba. Legenda. Njegova podoba ne ostaja neomadeževana le zaradi vseh golov, ki jih je zabil, ter lovorik, s katerimi se je klub ponašal v njegovi katalonski eri, temveč tudi zaradi dolge dobe v modro-rdečem dresu, načina odhoda in jasnega signala, kaj mu pomeni FC Barcelona.
Novi Camp Nou
Messijev “prisilni” odhod, ki je bil posledica klubske finančne nediscipline in ujetosti v nova pravila, je sicer še poglobil krizo Barcelone. Ne le na rezultatski ravni, na kateri je klub bleda senca petkratnega zmagovalca lige prvakov, temveč tudi poslovni. V kombinaciji z več kot 480 milijoni evri izgube iz pretekle sezone (1,2 milijarde evrov naj bi znašal skupni dolg), nadaljnjimi posledicami koronske krize in žetvijo slabih kadrovski potez španski velikan trenutno res ni v najboljši koži. Kot takšen pa je tudi manj mamljiv za turiste-navijače.
Klubov trenutno daleč največji adut sta prav kultni status in z njim povezana bogata zgodovina. Prav ta pa vodstvu nalaga tudi niz izzivov prihodnosti. Eden od teh je temeljita prenova stadiona Camp Nou in lučaj oddaljene dvorane Blaugrana. Petletni projekt “Espai Barca”, ki še čaka na vse zelene luči, je ocenjen na več kot 680 milijonov evrov.
V ozadju je znova težnja po še večjem dolgoročnem zaslužku. Camp Nou iz leta 1954 ne bi dobil le sodobnejšega videza, večje kapacitete (105 tisoč sedežev), strehe, dodatnih poslovnih prostorov in drugih funkcionalnih pridobitev. Dobil bi tudi niz lož za ugledne in premožne goste. Za vse obiskovalce pa novo uporabniško-navijaško izkušnjo. Tudi na nemško družinico z uvoda tega zapisa, ki bi se takrat že z najstniškima bratoma prav gotovo z veseljem vrnila na Camp Nou.
Barcelona je novo sezono v španskem prvenstvu odprla s po štirimi zmagami in remiji ter tremi porazi. V ligi prvakov pa so Katalonci na treh tekmah skupine E z zmago in dvema porazoma trenutno tretji. Nocoj jih čaka gostovanje pri Dinamu iz Kijeva. Prenos tekme, ki se bo začela ob 21.00, bo na SK2.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje