Po prestopu k Paris Saint-Germainu naj bi argentinski superzvezdnik Lionel Messi svoj debi v novem klubu dočakal že danes proti Strasbourgu. Ljubitelje "La Pulge" pa skrbi, da bo šestkratni dobitnik zlate kopačke težko še kdaj osvojil to individualno nagrado, saj je francoska Ligue 1 med tednom zdrsnila izven prve peterice najmočnejših lig.
Medtem ko se pri Strasbourgu ob napovedanem debiju Lionela Messija za PSG zaradi velikega povpraševanja navijačev in novinarjev pred tekmo s Parižani utapljajo v administracijskih težavah, pa največjim navijačem Argentinca ni ušlo dejstvo, da francoska prva liga ni več med peterico najmočnejših evropskih državnih prvenstev in pokalov.
Po koncu kvalifikacij za ligo prvakov, ligo Europa in konferenčno ligo je namreč Francijo na lestvici Evropske nogometne zveze (Uefa) na petem mestu po koeficientu prehitela portugalska Primeira liga, medtem ko v prvi četverici ni prišlo do sprememb. Prva ostaja Anglija, druga Španija, sledita Italija in Nemčija.
Kaj to pomeni v praksi?
Koeficient Uefe določa veliko stvari, ključno pa je, da se na podlagi lestvice (ta je rezultat klubov iz iste države v evropskih tekmovanjih v minulih petih letih) določa število mest v naslednjih sezonah lige prvakov, lige Europa in zdaj tudi konferenčne lige. Povedano drugače: najmočnejše štiri lige imajo zagotovljena štiri mesta v ligi prvakov, medtem ko peti in šesti pripadajo tri. In naprej v padajočem vrstnem redu. Do lig, med katerimi je tudi slovenska, kjer mora tudi prvak v kvalifikacije.
Preprečiti naskok na vrh tistim iz slabših lig
A mesto na lestvici Uefinega koeficienta ima ključno vlogo pri določanju še ene stvari – razglasitvi najboljšega strelca znotraj vseh evropskih državnih prvenstev pod njenim okriljem. Nagrado je leta 1968 začel podeljevati francoski časnik L’Equipe, vse do leta 1997 pa jo je ob koncu vsake sezone dobil nogometaš, ki je dosegel najvišje število golov, ne glede na to, koliko tekem je odigral in v kako močni ligi je igral.
Ta sistem je ob zaključku prejšnjega tisočletja spremenil European Sports Media, ki je prevzel podeljevanje zlatega čevlja. Obveljal je način, ki ga poznamo še danes:
- Število golov v prvih petih ligah na Uefini lestvici se pomnoži s faktorjem 2
- Število golov v ligah od 6. do 22. mesta na Uefini lestvici se pomnoži s faktorjem 1,5
- Število golov v ligah nižje od 22. mesta na Uefini lestvici se pomnoži s faktorjem 1
Za primer poglejmo strelce v lanski sezoni. Končni dobitnik nagrade Robert Lewandowski je dosegel 41 golov, in ker je Nemčija na Uefini lestvici med prvo peterico, je njegov končni rezultat v boju za zlato kopačko znašal 82. (41 golov krat faktor 2 = 82).
V 1. slovenski nogometni ligi sta lani največ golov dosegla Jan Mlakar in Nardin Mulahusejnović (oba po 14). Ker je bila PLT na lestvici Uefe na 31. mestu (zdaj je 30.), se njuni goli množijo s faktorjem 1, kar pomeni, da je tudi njun končni rezultat 14.
Vodilni pri European Sports Media so želeli s takim točkovanjem preprečiti, da bi napadalci v lažjih ligah (kjer je lažje zabijati gole zaradi manj kakovostnih obramb) dobili to nagrado namesto tistih najboljših strelcev iz najmočnejših lig.
Rekorder pred težko nalogo
In to nas pripelje nazaj na začetek članka, kjer smo govorili o Lionelu Messiju. Argentinec je zlato žogo še v dresu Barcelone dobil šestkrat (2009/10, 11/12, 12/13, 16/17, 17/18, 18/19), kar je absolutni rekord. Na drugem mestu je Cristiano Ronaldo s štirimi nagradami, vsi ostali pa so prejeli največ po dve.
A Messi je s prestopom v PSG v francosko Ligue 1 zdaj pred težko nalogo, da bi do te lovorike znova prišel. Število njegovih golov se bo v prihodnosti (vsaj v sezoni 2021/22, nato se bo Uefina lestvica spet posodobila) množilo s faktorjem 1,5, medtem ko bodo ostali napadalci iz najmočnejših lig svoje zadetke množili s faktorjem 2. Bo Messi še kdaj videl zlato kopačko ali pa bo ta manko nadomestil s še več goli?