Branko Ilić: Kdor ni imel te priložnosti, bo težko razumel

Branko Ilić na dvoboju proti Real Madridu. Foto: Profimedia

Slovenski ljubitelji nogometa se zagotovo spomnite odmevnega prestopa Branka Ilića, ki je leta 2007 iz Domžal podpisal za Real Betis in pustil pečat v močni španski la ligi. Več nastopov v njej sta med vsemi slovenskimi nogometaši vpisala zgolj Jan Oblak in Rene Krhin. Z Betisom se bo danes ob 21.00 v konferenčni ligi pomeril NK Celje, pred obračunom je danes 41-letni nekdanji branilec obujal spomine na klub iz Andaluzije.

Danes ima slovenski nogomet v tujini precej več predstavnikov, kot jih je imel še pred deset ali več leti. Eden uspešnejših prebojev neposredno iz slovenske prve lige v eno od petih najmočnejših na svetu je pred skoraj dvema desetletjema uspel Branku Iliću.

Celjani si želijo utišati vročekrvne navijače Betisa

Evropa

9:42 1

Evropa

9:42 1

Riera: Če te to zmoti, potem imaš težavo

Evropa

20:17 0

Evropa

20:17 0

Zdaj že nekdanji nogometaš, ki je bil svoj čas tudi reden član slovenske izbrane vrste, danes pa je pomočnik Mišu Brečku v slovenski reprezentanci do 17 let, si je ime ustvaril ob Kamniški Bistrici. Tam je bil del uspešne zgodbe pod vodstvom trenerja Slaviše Stojanovića. V sezoni 2006/07, ki jo je rumena družina sklenila s prvim državnim naslovom v klubski zgodovini, je Ilić blestel kot desni bočni branilec, igral pa je tudi v osrčju obrambne vrste. Njegova igra ni ostala neopažena. Januarja je prišel klic iz Španije, ki je Branka skoraj čez noč odpeljal v špansko la ligo. Sprva je šlo za posodo do konca sezone, a je imel Real Betis možnost odkupa. To je predčasno tudi izkoristil.

“Takrat res ni bilo takšnih prestopov. Pred mano je bil Dalibor Stevanović, ki mu je uspel enako velik prestop v Real Sociedad. Spomnim se, da takrat nisem razumel, kaj se dogaja. Dobil sem klic, da lahko grem v Betis. Zdaj, ko si vrtim film, šele vidim, kam sem šel, v kakšen klub. Še danes Betis kaže, še posebej s svojimi navijači. Le redki so s takšno strastjo. Ti ljudje iz dneva v dan hodijo tudi na treninge. Ko je tekma, je tam praznik. Kdor ni imel priložnosti stopiti na tisto igrišče, bo težko to razumel,” se izkušnje z jugom Španije spominja Ilić.

Neuradno se je takrat govorilo, da je klub iz Seville zgolj za posodo odštel 500 tisočakov, medtem ko naj bi celotna odškodnina znašala za slovenske razmere takrat astronomske tri milijone evrov. Po podatkih Transfermarkta naj bi sicer Betis odštel 1,5 milijona evrov.

Že takoj ob debiju ga je čakal izjemno zahteven obračun, za nogometaša Real Betisa morda celo najtežji med vsemi. Mestni derbi.

“Moja prva tekma je bila ena najtežjih. Igrali smo zraven stadiona od Betisa, na Sanchez Pizjuanu proti Sevilli. Spomnim se, da me je takratni trener Luis Fernandez vprašal, kako se počutim. Igralci smo šli na zelenico in si pogledali igrišče. Rekel sem, da je vse super, a se nisem zavedal, kaj me čaka. Tekmo sem odigral na visoki ravni, bili so zadovoljni, igral sem naprej,” se spominja Branko, ki je takrat Betisu pomagal mrežo ohraniti nedotaknjeno. Dvoboj se je končal z 0:0.

Postal je tretji Slovenec z nastopom v la ligi

Ilić je takrat postal šele tretji Slovenec, ki si je priboril prestop v primero division. Ledino je oral Zlatko Zahović, ki je eno sezono nosil dres Valencie. Za njim je, prav tako iz Domžal, v Real Sociedad prestopil Dalibor Stevanović.

Potem ko je v spomladanskem delu sezone 2006/07 za Betis zbral 13 prvenstvenih nastopov, se nadaljevanje njegove poti na Iberskem polotoku ni razpletlo po željah. Že naslednjo sezono je vpisal le 18 nastopov, po dodatnih treh v sezoni 2008/09 pa je odšel v Rusijo.

“Tam se nimaš časa sprostiti, da bo kakšen dan lažje, saj je za tabo velika konkurenca, fantje čakajo. To te v tujini dela veliko boljšega kot v Sloveniji, kjer ni veliko ekip s takšno konkurenco,” se boja za mesto v ekipi spominja Ilić, ki dodaja, da danes slovenski nogometaši v tujih odhajajo hitreje. “Iz slovenske lige gredo danes, če so malce boljši od ostalih, hitro v tujino. To je dobra lastnost, je pa res, da je velik preskok v eno petih največjih lig. Sploh z naših stadionov, kamor prihaja od 500 do 1000 navijačev, razen na derbi, ko jih pride tudi več kot 10.000.”

Branko Ilić, Robinho — Branko Ilić v boju z Robinhem. Foto: Profimedia

Prav igra pred vročekrvnimi navijači v zeleno-belih opravah bo ključna tudi za uspeh Celja, je prepričan nekdanji član Betisa. Številni grofje izkušenj s takšnih stadionov še nimajo.

“Mislim, da je lahko to tudi dobro. Vsak posameznik drugače reagira, a imajo dobrega trenerja, ki jim je povedal, kaj jih čaka. Včasih je pa bolje, da fantje manj vedo. Prideš tja in odigraš tekmo. S Turki so sicer pokazali, da lahko odigrajo dobro. Nogomet je nepredvidljiv, slabša ekipa lahko v veliko primerih zmaga. Dobro za Celje je, da Betis na konferenčnih ligah ne napolni stadiona, da jih bolj zanima španska liga. Ne glede na to bo to dobra izkušnja za vse fante. Nenazadnje se trudiš in poskušaš prebiti na takšno prizorišče, morda ne na Betisov stadion, ampak kam drugam,” je sklenil Branko Ilić.

Vse do danes je Branko Ilić eden od zgolj šestih Slovencev, ki so kadarkoli okusili slast igranja v španski prvoligaški druščini. Ob Iliću (34 tekem), Zahoviću (20 tekem, 3 goli) in Stevanoviću (16 tekem, 1 gol) je to uspelo še Reneju Krhinu (36 tekem), Bojanu Jokiću (24 tekem) in Janu Oblaku (344 tekem).