Po le 8 letih obstoja se je Red Bull Leipzig pred to sezono uvrstil v nemško Bundesligo, kjer mu gre zaenkrat izvrstno. Po 11. krogih so vodilni na lestvici in še edina neporažena ekipa v letošnji sezoni.

Pisal se je 19. maj 2009, ko je Red Bull vstopil še v nemški nogomet. Dietrich Mateschitz je imel željo, da v Leipzig vrne Bundesligo in ustvari finančno stabilen klub. Cilj ob prevzemu je bil, da se klub v 1. ligo uvrsti v 8-ih letih, a po le 7 letih trdega dela je mesto Leipzig spet dobilo Bundesligaša. Mislili bi si, da bodo prebivalci Leipziga navdušeni. Vzhodna Nemčija je v zadnjih letih postala nogometno revna, prvoligaša niso imeli od leta 2009, edini reprezentant med svetovnimi prvaki, ki je bil rojen na vzhodu države pa je bil Toni Kroos.

Mesto Leipzig ima močno nogometno zgodovino, prvi nemški prvak je bil prav VfB Leipzig, klub, ki še vedno domuje v največjem saksonskem mestu. Trenutno igra v 5. ligi in se imenuje 1. FC Lokomotive Leipzig, z RB Leipzig pa so se srečali v 4. ligi, ki jo je trenutni prvoligaš z lahkoto preskočil. V časih, ko je Mateschitz iskal idealen klub, je v Leipzigu igral tudi FC Sachsen Leipzig, ki pa je zaradi finančnih težav leta 2011 bankrotiral.

Red Bull je moral ob vstopu v nemški nogomet premagati veliko ovir. Pred nakupom kluba so kar 3 leta in pol iskali pravo mesto, kamor bi vložili svoj kapital. Med načrti so se ob Leipzigu znašli še Hamburg, München in Düsseldorf, a odgovorni v podjetju so se po nasvetih Mateschitzevega dobrega prijatelja Franza Beckenbauerja odločili za 10. največje nemško mesto.

Prej omenjeni FC Sachsen Leipzig, ki je takrat igral v 4. ligi, se je že več let boril s finančnimi težavami in zdelo se je, da bo investicija Red Bulla prišla kot naročena. Podjetje je pripravilo načrt, po katerem bi v klub vložili kar 50 milijonov evrov, a bi zamenjali klubsko ime, barve in grb. Dogovor je bil blizu, a ga je pri licenciranju za novo sezono zavrnila Nemška nogometna zveza (DFB), proti pa so bili tudi navijači, ki so več mesecev tudi z nasiljem protestirali proti prodaji kluba.

Red Bull je kasneje poizkušal še pri FC St. Pauliju, TSV 1860 Münchenu in na koncu še s Fortuno Düsseldorf, kjer pa so kot pri FC Sachsen Leipzig naleteli na težave z DFB. Po neuspehih se je podjetje spet vrnilo v Leipzig, kjer prvoligaša ni bilo vse od leta 1994, a so bili vsi klubi proti temu, da izgubijo svojo identiteto za sicer veliko denarja. Zdelo pa se je, da bodo preveliko oviro predstavljala tudi pravila v statutih DFB, ki podjetju niso dovoljevala prevzema, kot so si ga zamišljali.

A pri Red Bullu so se znašli. Leta 2008 so sprejeli odločitev, da bodo poiskali klub, ki tekmuje v Oberligi, kjer za licenciranje ni odgovorna DFB. In bili so uspešni. V predmestju Leipziga je takrat obstajal SSV Markanstädt. Vodilni možje so bili pripravljeni prodati pravico za nastopanje za nekje okoli 350.000 evrov in 19. maja 2008 se je rodil RasenBallsport Leipzig, 5. nogometni klub v lasti Red Bulla. Je tudi edini klub, ki v imenu ne nosi imena podjetja, saj tega pravila DFB ne dopuščajo.

Vzpon novoustanovljenega kluba je bil meteorski. Tekme na Red Bull Areni so začeli igrati v 4. ligi, svojo prvo tekmo v novem »domu« pa so pred 21.566 navijači 24. julija 2010 odigrali s Schalkejem. Prav takratni trener FC Schalkeja Ralf Ragnick je v sezoni 2012/13 prevzel mesto športnega direktorja, ki je to funkcijo opravljal tudi v Red Bull Salzburgu.

V 3. ligo so se uvrstili v sezoni 2013/14, takrat pa začeli podpisovati pogodbe z mladimi talenti, tudi iz nemških velikanov. V klub so tako prišli Anthony Jung iz FSV Frankfurta, Tobias Willers iz Sportfreunde Lotte, Joshua Kimmich iz mlade ekipe VfB Stuttgarta, okrepili pa so se še s Christosom Papadimitrioum iz AEK Aten. Po le eni sezoni v 3. ligi so se prebili v 2. Bundesligo in začeli dvigovati vedno več prahu.

Očitki navijačev drugih klubov in medijev, da klub nima identitete in da brez vložkov Red Bulla ne bi bili niti blizu nivoja tekmovanja v katerega so se uvrstili, so bili vse glasnejši. Pojavile so se nove težave z licenciranjem, ki ni bilo več v domeni DFB, pač pa DFL (Nemška ligaška zveza). Za licenco so morali popolnoma spremeniti klubsko delovanje in ga dvigniti na višji nivo. Prvo leto v 2. ligi so sklenili na 5. mestu in zdelo se je, da je Bundesliga vse bližje.

V naslednji sezoni so v igralski kader vložili še več denarja in se spet močno okrepili. Uspeh ni izostal, sezono so sklenili na 2. mestu in si zagotovili mesto v najelitnejšem nemškem nogometnem tekmovanju.

Sezono so začeli sanjsko. Prikazali so najboljši štart novinca v ligi, po 11-ih krogih še ne poznajo poraza, dobra pa je tudi obiskanost domačih tekem. A zdi se, da je novinec v ligi, ki ima potencial, da postane velikan, postal najbolj osovražen nemški klub. Da so nezaželeni, verjetno občutijo na vsaki gostujoči tekmi. Navijači Borussie Dortmund so šli še dlje in septembra bojkotirali gostujočo tekmo svojega kluba v Leipzigu. Proteste smo videli tudi na tekmi nemškega pokala proti Dynamu iz Dresdna, kjer so huligani na igrišče vrgli bikovo glavo.

Kaj gre vsem najbolj v nos? Nemški prvoligaši poslujejo po drugačnem modelu, kot npr. angleški velikani. V delovanje kluba so velikokrat zelo vpeti tudi navijači, ki letno plačujejo članarino in dejansko lahko glasujejo pri vseh omembe vrednih spremembah. Članarina pri Dortmundu letno stane le 62€, pri RB Leipzig pa kar 1000€, a je potrebno poudariti, da tudi s plačilom te vsote nimate pravice glasovanja na klubskih skupščinah. S tem so se lastniki in investitorji Red Bulla želeli izogniti nasprotovanjem pri nakupih, prodajah in odločitvah o cenah kart.

Za mlade navijače iz območja Leipziga je bundesligaški klub seveda pravo darilo, zadnji vzhodnjenemški prvoligaš je bil Energie Cottbus, ki je iz elite izpadel leta 2009 (takrat jih je vodil Bojan Prašnikar). Kaj lahko torej Red Bull naredi, da bo njihov zadnji nogometni projekt v nemški javnosti bolje sprejet? Zanimivo bo videti, če lahko takšno delovanje kluba na dolgi rok prinese uspehe. Denar zagotovo ni težava, zato se lahko prebivalci Leipziga v bližnji prihodnosti nadejajo tudi evropskih tekmovanj.

Pred leti smo videli še en podoben vzpon v nemškem nogometu, ko se je v prvo ligo prebil Hoffenheim (trener Hoffenheima ob preboju v Bundesligo je bil prav Ralf Ragnick), v katerega je veliko vlagal lokalni podjetnik Dietmar Hopp. A zaradi sledenja pravilom nemške nogometne zveze in financiranja lokalnega kluba, to preostalih ni toliko motilo. Leipzig pa nima sovražnikov le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, kjer je Red Bull v Salzburgu začel s svojimi nogometnimi podvigi v Evropi. Zdi se, da je klub, kjer je nekoč zvezda postal Kevin Kampl, postal le valilnica nogometašev za ugoden prestop v Bundesligo.

Kako se bo razvila zgodba RB Leipziga, bo zanimivo spremljati. V soboto so premagali tudi Bayer iz Leverkusna in imajo 3 točke prednosti pred Bayernom, s katerim se bodo srečali v zadnjem krogu jesenskega dela (21.12.2016). Kot kaže bo bavarski velikan v Bundesligi dobil novo konkurenco, ki bo zagotovo drugačna od zdajšnjih, saj je Red Bull v finančnem smislu zelo močan. To pomeni, da bo prestopov iz Leipziga v Bayern zagotovo manj, kot jih je bilo v zadnjih letih na liniji Dortmund-München.

Sonntagabend – Zeit für einen Blick auf die #Bundesliga-Tabelle. Kommt morgen gut in die neue Woche. #SchöneMomentaufnahme pic.twitter.com/z1dHp4xX1m

— Die Roten Bullen (@DieRotenBullen) November 20, 2016