
Celjski nogometaši so na povratnem dvoboju šestnajstine finala konferenčne lige v Nikoziji z 2:0 ugnali Apoel in tako po remiju v Celju (2:2) s skupnim izidom 4:2 napredovali v osmino finala. Grofje so na GSP stadionu, ki ga uporablja tudi ciprska reprezentanca, prikazali eno boljših predstav v letošnji sezoni in zabeležili nov največji uspeh v klubski zgodovini.
Potem ko je v skoraj povsem polnih Stožicah proti Borcu iz Banjaluke spodrsnilo Olimpiji, je bilo zadnje žezlo v evropskem ognju NK Celje. Čeprav se zagotovo tik pred svojim zgodovinskim dvobojem niso ukvarjali z dogajanjem v Ljubljani, je bil pritisk nogometne Slovenije zdaj vendarle povsem na plečih grofov, čeprav je to njihova krstna sezona v enem od evropskih tekmovanj.
Hkrati je bil tudi že čas, da aktualni slovenski prvaki prekinejo črni niz brez zmage in potrdijo, da kopica odličnih predstav v ligaškem delu, proti še precej bolj renomiranim tekmecem, kakršen je Apoel, ko so se postavljali po robu Real Betisu, Jagiellonii in Basaksehirju, ni bilo naključje, temveč plod dobrega dela in vztrajanja pri svojih nogometnih načelih.
Če bi sodili po uvodnih petih minutah, bi sicer to tezo ovrgli. Domači nogometaši so namreč od začetnega žvižga krenili na vso moč in tudi enkrat nevarno zapretili, a je strel iz skoraj mrtvega položaja Ricardo Silva suvereno ukrotil. Zagotovo se še dobro spomnite, da so iz skoraj identičnega položaja Celjani na prvi tekmi povedli preko Armandasa Kučyas, a nato nadaljevali precej slabše.
Najboljši polčas v najboljšem trenutku
Tokrat je bilo drugače. Po uvodnem in tudi zelo kratkem pritisku Apoela, so Celjani dvigovali igro iz minute v minuto. Najprej so domače ukrotili z nekaj izsiljenimi prekrški in tudi dvema rumenima kartonoma, nato pa zagospodarili na žogi in Ciprčanom z visoko postavitvijo niso pustili dihati. V drugi polovici uvodnega polčasa so se začele vrstiti tudi priložnosti.
Najprej sicer z udarcem v prečko s strani Aljoše Matka. Potem ko se je dvakrat okvir stresel že v Ljubljani, se je nesreča nadaljevala tudi v Nikoziji, a ne za dolgo. Strela Logana Delaurier-Chaubeta in Matka je slovenski vratar v vrstah Apoela Vid Belec še odbil, ne tudi od Kučysa, ki je prehitel žvižg glavnega sodnika za konec prvega polčasa in žogo po predložku Svita Sešlarja iz kota vendarle potisnil v mrežo za zasluženo vodstvo Celja. Za nekaj dodatne ironije od vratnice, v četrto je okvir vendarle s srečo “poljubil” slovenski klub.
To je bil verjetno najboljši polčas Celja v tej sezoni. Nadaljevati pa bolje ne bi mogli. Že po šestih minutah drugega dela so povsem pogasili Apoel, ki je iz garderob pričakovano prišel precej napadalno naravnan.
Z zadnjo podajo se je znova izkazal Sešlar, najboljši asistent konferenčne lige v letošnji sezoni je števec zavrtel do številke sedem, Svetlin pa se je najprej odlično otresel branilca ter nato Belca za vodstvo z 2:0 ujel na napačni nogi. Končno evropski obraz, ki ga je Albert Riera od svojih varovancev pričakoval že na Stadionu Z’dežele.
Vodstvo dveh zadetkov so nato Celjani tudi odlično branili, kar bo zagotovo še posebej razveselilo španskega stratega, ki je bil to sezono najpogosteje nezadovoljen prav zaradi “prepiha” v zadnji vrsti. Ciprčane so povsem onesposobili in jim niso dovolili omembe vredne priložnost. Zmaga bi lahko bila celo še višja, a je v protinapadih zmanjkal zaključek, enkrat pa je veselje preprečila dvignjena zastavica.
Velika predstava Celja v Nikoziji ob sploh prvem preizkušanju med evropsko smetano, četudi v tretjerazredni konferenčni ligi.
Celjani bodo zdaj z zanimanjem lahko spremljali tudi petkov žreb. Možnosti sta dve. V osmini finala konferenčne lige se bodo pomerili bodisi s švedskim Djurgardensom bodisi švicarskim Luganom. Prva tekma bo na sporedu 6. in povratna 13. marca.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje