Kaj bi bilo, če bi bilo. Stavek, ki si ga je dan po izjemno krutem porazu Celja proti močno favoriziranemu Real Betisu zagotovo postavil vsak član kluba, na čelu z Albertom Riero. Celjani so stadion Benito Villamarin zapuščali vidno strti, a na predstavo, ki so jo pokazali pred približno 40.000 navijači, so lahko po prespani noči vendarle ponosni.
Slovenski prvaki so s konkurenčnostjo proti sedmi ekipi španske la lige nekoliko presenetili celo sami sebe. Za nameček so igrali proti moštvu, ki je imel po zgolj eni osvojeni točki na prvih dveh tekmah ligaškega dela konferenčne lige tudi velik imperativ zmage. To je bilo dobro opazno tudi pri navijačih, ki so na trenutke na svoje ljubljence pritiskali celo z žvižgi. Celjani so se namreč pokazali za zelo trd oreh, trši od pričakovanj.
“Odločale so zadnje minute. Zadnje sekunde. 90 minut smo igrali res dober nogomet, bili enakovredni ekipi, ki je v vrhu la lige, to je pokazatelj, da smo na pravi poti. Nismo si mogli predstavljati, da bomo tako konkurenčni, da bomo lahko držali posest, našli igralca več v sredini, da si bomo ustvarjali priložnosti in imeli čisto priložnost za 2:1. Če bi zadeli, bi se danes drugače pogovarjali, a tako se je razpletlo na koncu,” je po dvoboju dejal Svit Sešlar, podajalec pri zadetku Juanja Nieta.
“Če ne zmagaš, ni ponosa, sem pa čestital fantom za res izjemen trud. Nisem nekdo, ki se zadovolji, vedno si želim več,” je svojim načelom ostal zvest strateg Albert Riera, ki je znal podobno razmišljati že tudi ob uspehih. “Po golu Betisa so vsi menili, da je tekma ’mrtva’, a smo pokazali karakter in igrali naprej ter nasprotnika celo prisilili v tek. Zadeli smo in imeli priložnost, da ’ubijemo’ tekmo. Igralci so zavohali, da imamo možnost. Potem pa smo plačali ceno.”
Celjani so se v prvem polčasu odlično branili, a v napadu niso pokazali veliko. Po odmoru se je dvoboj močno razživel na obeh straneh igrišča. Domačini so vse bolj pritiskali, v 75. minuti pa vendarle našli pot do mreže. Stadion je eksplodiral, a že hitro doživel hladno prho. Zanj je z evrogolom poskrbel Španec v vrstah Celja.
Ko se je zdelo, da si bosta moštvi razdelili točko, so si grofje dovolili veliko napako. “Imeli smo žogo s strani, a jo izgubili. Včasih moraš biti tudi malce umazan. Ko rečem umazan, to morda ni prava beseda, a v zadnjih minutah moraš biti agresiven. To so izkušnje. V zadnji minuti ti ni treba tako igrati,” je dodal Riera.
Celjani v nizu, ko gre vse narobe
Najbolj vidno strt je slačilnico zapuščal Aljoša Matko. Ob izidu 1:1 se je pred domačimi vrati znašel povsem sam, a zatresel le zunanji del mreže. Znova se mu je zavrtel filma z nedeljskega dvoboja proti Olimpiji, ko je v sodnikovem dodatku zgrešil enajstmetrovko za izenačenje.
“Imel sem zaključno žogo, da končam tekmo, a v zadnjem času mi nikakor ne steče. Trudim sem, vsako tekmo dajem na igrišču svoj maksimum, a sem v nekem obdobju, ko ne gre v gol. Upam, da se bo odprlo. Že drugo tekmo zapored sem ta, ki je posredno ali neposredno kriv. To je nogomet, moram dvigniti glavo in iz te situacije priti še močnejši,” je razmišljal z naskokom najboljši strelec Celja v lanski sezoni, ki je letos na 26 tekmah v vseh tekmovanjih vpisal le pet zadetkov.
“Smo v nekem nizu, ko nam gre vse narobe. Z Olimpijo smo bili dominantni, oni so si ustvarili tisto eno priložnost in jo izkoristili. Če v zadnji minuti zadeneš za 1:1, to ni takšna tragedija. Prideš sem, spet si zraven, dobiš v zadnji minuti gol. Moramo se pobrati,” je dodal Sešlar.
Celjani so zdaj odigrali dvoboje proti trem najmočnejšim nasprotnikom od šestih, kolikor jih bodo imeli v ligaškem delu tekmovanja. Lov na izločilne boje bodo poskušali nadaljevati 28. novembra, ko na stadion Z’dežele prihaja poljska Jagiellonia.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!