Cesar brez alibijev: sladke skrbi novega selektorja

Foto: Uroš Skaza

Skoraj čez natanko mesec dni bo debitiral na klopi slovenske reprezentance. Boštjan Cesar je lahko te dni zares dobre volje, razlog za to pa je odlična forma slovenskih nogometašev, ki v svojih klubih (večinoma) zelo pozitivno opozarajajo nase. Vse kaže na to, da bo imel Ljubljančan v zaključku marca sladke skrbi, koga postaviti na svoj prvi seznam slovenske izbrane vrste.

Čez manj kot mesec dni se bo na Brdu pri Kranju prvič v letu 2026 zbrala slovenska nogometna reprezentanca.

Tokratni zbor bo precej drugačen, kot so bili zadnji, v prvi vrsti zato, ker najboljših slovenskih nogometašev ne bo več pozdravil selektor Matjaž Kek, ampak bo taktirko s klopi Slovenije v naslednjem obdobju vihtel legendarni nekdanji reprezentant Boštjan Cesar. Slednji pa te dni bržkone z velikim zadovoljstvom spremlja predstave Slovencev v ligah širom sveta. Če smo v preteklosti namreč radi govorili o tem, da selektorji zaradi slabše forme, poškodb in majhnega bazena nogometašev nimajo prav veliko manevrskega prostora pri izbiri reprezentantov, je v tem obdobju drugače.

Kdo bo delal družbo Oblaku in Vekiću?

Ko je govora o vratarjih, je Matjaž Kek jeseni na reprezentančni seznam dodal vratarja Celja Žana Luka Lebana. Slednji je še vedno v dobri formi, a njegov reprezentančni status bi lahko zamajala vrnitev Matevža Vidovška, ki je za seboj pustil zdravstvene težave in znova brani na zelo visoki ravni.

Jasno, med vratnicama Slovenija v prvi vrsti računa na enega najboljših vratarjev sveta in kapetana izbrane vrste Jana Oblaka, ob njem se je v zadnjih letih kot drugi vratar izoblikoval Igor Vekić, ki brani za danski Veljle.

Na ‘svoji’ poziciji selektorji ne manjka izbora

Kot nekdanji izvrstni osrednji branilec bo selektor Cesar bržkone najbolj vedel in razumel, kaj Slovenija potrebuje v osrčju obrambne vrste. Težko je verjeti, da bi se reprezentančni status zamajal Jaki Bijolu, Vanji Drkušiću in Davidu Brekalu, nato pa na obrobju reprezentance kroži kar nekaj imen, ki ta trenutek redno igrajo v močnih evropskih ligah.

Selektor Kek je kot ‘četrtega štoperja’ v zadnjem obdobju računal na člana nemškega drugoligaša Kiela Davida Zeca, v ozadju pa na vrata reprezentance trkajo v Arabiji standardno dobri Marcel Ratnik, v Turčiji vse bolj izstopajoči član Genclerbirglija Žan Žužek, redno v Rusiji igra tudi Sven Šoštarič Karić, enako na Slovaškem velja za Kenana Bajrića. Za nameček je tu še Jure Balkovec, ki se je proti Švedski tudi v reprezentanci že predstavil na položaju osrednjega branilca, kjer igra tudi v klubu, ko je član ciprske Omonie.

Kar se tiče bočnih branilcev, Cesar zagotovo nestrpno čaka na tekmovalno vrnitev poškodovanega Žana Karničnika, Erik Janža je še vedno v odlični formi pri poljskem Gorniku, tudi na obeh bočnih položajih pa ima novi selektor zagotovo eno oko uprto proti fante, ki prihajajo v ospredje. Srđan Kuzmić in Mitja Ilenič sta sicer še vedno mlada reprezentanta, a zagotovo z veliko perspetivo (skorajšnjega) prehoda v A selekcijo, pri ljubljanski Olimpiji so že Keku ponujali Jošta Urbančiča.

Ključno vprašanje – kaj bo z Miho Zajcem?

Če se preselimo v nabor igralcev zvezne vrste, hitro ugotovimo, v katerem grmu tiči zajec. Oziroma Zajc. Ključno vprašanje za novega selektorja je namreč, ali se bo v izbrano vrsto Slovenije vrnil Miha Zajc. Primorec je bil z nekdanjim selektorjem Kekom na različnih bregovih nogometnega razmišljanja, s prihodom Cesarja pa bi se mu lahko vrata v reprezentanco znova odprla. Glede na predstave v dresu Dinama, bi si mesto med slovensko smetano nedvomno zaslužil.

V slovenski nogometni javnosti se pri razmisleku o novih obrazih v članski izbrani vrsti že nekaj časa omenja talentiranega Davida Pejičića, ki kot posojen nogometaš Udineseja brani barve Maribora. Ob tem ne gre pozabiti niti Jana Repasa, ki že ima nekaj izkušenj z igranjem za člansko reprezentanco, v zadnjem obdobju pa prav tako igra v zares dobri formi. Če smo že pri Mariborčanih, Cesar odlično pozna tudi Tia Cipota, s katerim sta sodelovala v mladinski reprezentanci.

Če želimo seznam še razširiti, velja opozoriti tudi na zelo dobro formo nekdanjega člana Brava Gašperja Trdina, ki igra eno izmed ključnih vlog v sanjski sezoni Levskega v bolgarskem prvenstvu, v Savdski ligi pa dobro igra tudi David Tijanić, ki prav tako velja za nogometaša, ki s selektorjem Kekov ni bil ravno na ‘isti valovni dolžini’.

Smo že imeli kdaj bolj razpoložene napadalce?

Napadalci so bili v preteklosti pogosto ‘rak-rana’ slovenske reprezentance. Ni bilo malo obdobij, ko Slovenija enostavno ni imela golgeterja, ki bi z zadetki redno opozarjal nase. No, v tem obdobju nogometne zgodovine je situacija diametralno nasprotna. Zdi se, da Slovenija še nikoli ni imela toliko razpoloženih napadalcev, kot jih ima ta hip.

Žan Vipotnik je najboljši strelec championshipa, Aljoša Matko pa madžarske lige, kjer je ta minulih konec tedna za Ujpest prvič zadel Nejc Gradišar. Blaž Kramer je denimo konec tedna z golom za Konyaspor potopil veliki Galatasaray, znova je zdrav tudi Andraž Šporar pri Slovanu iz Bratislave, Danijel Šturm je za Sigmo Olomouc zadel tudi v Evropi. Da o Benjaminu Šešku in njegovi renesansi v dresu Manchester Uniteda niti ne govorimo …

Tu sta še Ester Sokler, ki je za Radnički iz Kragujevca na šestnajstih tekmah srbskega prvenstva v polno meril kar enajstkrat, osem golov je v 1. HNL za Lokomotivo dosegel donedavnega nogometno praktično anonimni Aleks Stojaković.