Kar se je nakazovalo na obračunih z Muro in Mariborom, je na plan izbruhnilo v Domžalah. Brezidejna Olimpija je na obeh derbijih sicer minimalno zmagala, tokrat pa naletela na nasprotnika, ki je razkril vse njene šibke točke. Kljub priključku k vrhu lestvice, imajo v Ljubljani v naslednjih dneh ogromno dela. Poglejmo, kaj so največji izzivi, ki so po mizerni predstavi ob Kamniški Bistrici in porazu z rezultatom 0:2 zelo močno razgaljeni.

Izziv #1: Olimpiji manjka kreativnosti na sredini igrišča

Dejan Djuranović je skoval idealno taktiko, ki jo moraš pripraviti za boj z Olimpijo. Nasprotniku je prepustil iniciativo, kot bi zmajem na nek način dejal – pokažite, kaj znate. Domžalčani so z organizirano igro v obrambi in agresivnostjo popolnoma onemogočali napade zeleno-belih. Še posebej je trpela sredina igrišča gostov, Marin Pilj in Robert Mudražija nista uspela, brez pretiranega pretiravanja, sestaviti niti tri povezane podaje.

“Kreativnosti v napadu nam primanjkuje,” je po tekmi priznal Dino Skender in dodal: “Imamo naravno kreativne nogometaše, a jih moramo dobro združiti tudi z igro v obrambi. Svit Sešlar danes ni igral na poziciji “šest”, zaradi česar je bil pretok žoge takoj slabši. To je tudi razlog, da smo mu v drugem delu sezone nekoliko spremenili igralno pozicijo.”

Razmerje v strelih proti vratom nasprotnika ob koncu tekme – Domžale 12, Olimpija 2.

“Marin Pilj je odigral že tretjih 90 minut. Drži ravnotežje na sredini igrišča, veliko se razdaja predvsem v obrambi, zato mu pomanjkanja kreativnosti ne morem zameriti. Imamo kreativnost v Kvesiću, Ziljkiću in Aldairju, a so se igralci že precej iztrošili. Smo v zahtevnem obdobju, ko imajo nekateri za seboj eno samo tekmo, mi imamo tri. Prepričan sem, da bomo kmalu na pravem nivoju,” je o tej temi po tekmi razmišljal Dino Skender.

Hrvaškemu strategu bo v tem pogledu marsikaj lažje, ko se po poškodbi vrne Timi Max Elšnik, a tokratna predstava veliko razlogov za optimizem ne daje. Olimpija je bila enostavno brez ideje v igri. To nakazujejo tudi štiri zamenjave ob polčasu, ki pa z izjemo nekoliko boljšega uvoda v drugi del igre prav veliko niso prinesle. Olimpija je bila kot počasen tovorni vlak brez lokomotive. Lokomotive kreativnosti, ki bi igro zmajev usmerjala proti vratom Domžal.

Izziv #2: Kdo bo dosegal zadetke?

Izziv pomanjkanja kreativnosti vodi tudi v pomanjkanje zadetkov. Odkar je vlogo glavnega trenerja prevzel Dino Skender, so zmaji na desetih tekmah dosegli zgolj sedem zadetkov, niti enkrat po vrnitvi Osiječana na klop ljubljanskega prvoligaša pa zmaji niso dosegli več kot enega zadetka na tekmi.

Na zadnjih štirih tekmah je Olimpija trikrat stresla nasprotnikovo mrežo, dvakrat iz enajstmetrovke in enkrat po avtogolu Nardina Mulahusejnovića na tekmi z Muro. Tudi novinci Aljoša Matko, Nik Prelec in Ivan Prtajin se za zdaj ne zdijo dovolj nevarni za nasprotnikova vrata.

“Poglejte, vemo da se nogomet igra za točke. Naša želja je, da jih zdaj v kratkem času osvojimo čim več. Šest zelo pomembnih smo osvojili na prvih dveh tekmah, danes pa nismo bili na pravem nivoju. Hitro nas je pričakal naporen razpored, a nič zato, moramo še naprej sestavljati mozaik, imamo veliko novih igralcev. Sčasoma verjamem, da bomo vse boljši na igrišču in posledično tudi v napadalnih akcijah. Verjamem, da bomo ta del igre popravili,” je po tekmi za kamere Sporkluba povedal strateg moštva iz Stožic.

Dino Skender po tekmi v Domžalah

“Danes je bil težak tudi teren, na katerem je bilo težko igrati in tu so se Domžale odlično znašle. Želeli smo priti za hrbet njihove obrambe, a nam to nikakor ni uspelo. Iskali smo načine, kako odpreti njihovo obrambo, morali smo se, čeprav vem, da to ni zaželeno, zateči tudi k visokim žogam v napad. Poleg tega ima Ivan Prtajin tudi težave s poškodbo aduktorja, tako da je zelo na meji in igral je nekako po sili razmer,” komentira Skender.

Aljoša Matko po tekmi v Domžalah

Izziv številka #3: Nezadovoljni navijači

V nogometu je praktično nepredstavljivo, da ekipa premaga aktualnega prvaka in dobi večni derbi, a navijači vseeno niso (povsem) zadovoljni. Nogomet, ki ga zagovarja Dino Skender, je namreč takšen, da je za zmago potrebno prejeti gol manj od nasprotnika. Pragmazitem je v nogometu seveda lahko zelo učinkovito sredstvo zbiranja točk, ko pa rezultata ni, so navijači hitro zelo glasni v svojih kritikah.

Tako je bilo tudi v Domžalah. Čeprav se ob Kamniški Bistrici navadno zbere veliko število ljubljanskih navijačev, jih je bilo ob nerazumljivih ukrepih včeraj morda kakšnih osemdeset. A Skender je s tribune vseeno slišal marsikaj, večina besed pa ni primernih za tipkovnico.

Nova era zmajev se je začela z veliko mero nezaupanja. Še posebej v sposobnosti mladega hrvaškega stratega, ki mu navijači zamerijo predvsem to, da je z vrhunsko zasedbo “zakockal” državni naslov v sezoni 2019/2020, ki so ga na zadnji tekmi sezone osvojili Celjani. Dejstvo pa ostaja, da ima Osiječan v Olimpiji zaradi tesnih povezav z vodstvom zmajev praktično nedotakljiv status. Da ga bodo znova v Ljubljani resnično sprejeli tudi navijači, pa vemo, kaj potrebuje – naslov prvaka.

Izziv številka #4: Nezadovoljni nogometaši

V ljubljanski Olimpiji so bili in bodo seveda vedno nezadovoljni nogometaši. A ni vsak nogometaš enak drugemu. Da sta bila nezadovoljna Nejc Vidmar in Tomislav Tomić, simbola Olimpije v zadnjih letih, je bilo jasno in v klubu so se ju, čeprav so navijači želeli drugače, enostavno odkrižali.

A tu se težave niso končale, na isti valovni dolžini s trenerjem ni niti najboljši posameznik jesenskega dela sezone pri zmajih Almedin Ziljkić, ki ga je v klub pripeljal Savo Milošević. Negotova je tudi usoda Aldairja, ki ni igral na prvih dveh tekmah proti Muri in Mariboru, nato pa proti Domžalam dobil samo 45 minut. Nekdanji nogometaš Sežane pa je v prvem delu sezone že dokazal, da gre za zelo hvaležnega nogometaša – če mu trener zaupa.

Nezadovoljnih nogometašev ne manjka niti na drugi strani igrišča, Uroš Korun ima med zobmi marsikatero krepko o novem trenerju zmajev, a je preveč izkušen, da bi javno izrazil svoje nezadovoljstvo. Če skrajšamo – redki so nogometaši “stare garde”, ki so zadovoljni s tem, kako trenutno na igrišču izgleda Olimpija. In verjetno bo večina izmed njih v naslednjih prestopnih rokih iskala nove sredine.

Izziv #5: Mladi svojo srečo iščejo drugje

Ta izziv sicer ni neposredno vezan na včerajšnjo skromno predstavo v Domžalah, a dejstvo je, da ima Olimpija velike izzive tudi v mladinskem pogonu. Kadeti in mladinci odhajajo v druga okolja, osip mladih upov je takšen, da so na mladinskem večnem derbiju, ki ga je Olimpija izgubila s 4:1, na klopi zeleno-belih sedeli samo trije nogometaši.

Tudi kadetska ekipa je morala priznati premoč Mariboru (4:0), zaradi poraza pa ni bil pretirano užaloščen Jaka Čuber Potočnik, najboljši strelec kadetske lige v prvem delu sezone. Talentirani mladenič je namreč že v Nemčiji, to pa je precej ujezilo snovalce kadrovske politike pri zmajih. Če so Miho Kompana Breznika morali spustiti v Muro, pa naj bi se zmaji za Čuberja Potočnika borili z vsemi pravnimi sredstvi, saj so prepričani, da jih je nemški klub, šlo naj bi za Köln, izigral.

Olimpijo torej čaka še veliko dela, da bo klub takšen, kakršno si novo vodstvo želi – organiziran, evropski in povsem na vrhu slovenskega nogometa. A dejstvo je, da se stvari ne da spremeniti čez noč, iz omare pa bodo, o tem smo v zmajevem gnezdu lahko prepričani, padli še kakšni okostnjaki.

Če želijo trener in vodstvo prepotreben mir za reševanje vseh izzivov, je najbolj pomembno, da so zeleno-beli dobro videti na igrišču. Krasna priložnost, da Olimpija pokaže boljši, predvsem pa bolj napadalen obraz, se ponuja že v nedeljo v Sežani. Z zmago si zmaji kupijo mir, z novim neuspehom pa …