Vse od zadnjega sodniškega žvižga v Torinu, ko je Juve s 3:0 premagal Barco na prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov, nogometni svet kar tekmuje v napovedih, če lahko Katalonci svoj čudežni preobrat proti PSGju ponovijo tudi proti Stari dami. Toda resnica je, da nimajo nobenih možnosti. Nada. Niente.

Pred tedni sem se v svoji kolumni dotaknil Barcinega zdaj slavnega preobrata na povratni tekmi osmine finala Lige prvakov, ko so varovanci Luisa Enriqueja izničili prednost Parižanov s prve tekme (4:0) in v sodnikovem dodatku zabili dva gola, da so dosegli potrebovanih 6:1 za preboj v naslednji krog. Socialna omrežja so bila več dni po tekmi polna jeznih komentarjev na račun sodnika Deniza Aytekina, ki je dosodil dve enajstmetrovki v prid domače ekipe, gostom pa nobene, na spletu so se iskrila mnenja o tem, če si je Blaugrana zaslužila napredovanje.

Takrat sem podal svoje mnenje, da si ga absolutno je, čeprav sem bil v komentarjih deležen številnih kritik. Toda, kaj naj napišem drugega, če pa se je na Camp Nouu pojavila samo ena ekipa? Parižani niso prišli igrat nogometa, videnega na prvi tekmi, ko so povsem razbili že dlje časa razglašene Katalonce, ki nujno potrebujejo poletni remot in menjavo na trenerskem položaju.

Še najmlajšim nogometnim navdušencem je jasno, da bi PSG z drugačnim pristopom v Barceloni dokaj enostavno prišel do napredovanja, a so varovanci Unai Emeryja pripotovali na turistični izlet in čakali, da čimprej mine še tistih 90 min, ki jih je ločilo od četrtfinala. In ko se je tekma enkrat začela in je Barca zgodaj povedla, so tako povsem odpovedali. Katalonci so tako zelo verjeli sami vase, da so v to prepričali tudi nasprotnika. In prav je, da so s takšno luzersko mentaliteto Parižani spakirali kovčke in se vrnili domov. Prav je tudi, da je Barcelona, ki je verjela v preobrat in napadala do zadnjega, z božjo (in delno sodniško) pomočjo prišla do uresničitve svojega cilja. Zmagal je nogomet.

PSG bi težko preživel odhod lastnika, Juve je preživel Calciopoli in se vrnil še močnejši
Barcin naslednji nasprotnik v ligi prvakov, serijski italijanski prvak Juventus, predstavlja popolno nasprotje PSG-ju. Če imajo v Parizu v zadnjih letih petični gledalci možnost uživati v največjih nogometnih umetnikih na svetu, ki lahko odigrajo zares vrhunske tekme, pa vendarle prepogosto vidimo, da gre zgolj za skupino vrhunskih posameznikov, ki se za klubske barve niso pripravljeni boriti do zadnje kapljice znoja in krvi, ko ne gre vse po načrtih.

'Uphill struggle' admits Iniesta, but another comeback's not out of the question https://t.co/tagLQQCTLH #JuveFCB ?? pic.twitter.com/SCKKQFV3O6

— FC Barcelona (@FCBarcelona) April 11, 2017

Pri Juventusu je, ravno nasprotno, največja moč kolektiv, čeprav še zdaleč ne trdim, da Stara dama nima vrhunskih igralcev. Ima jih, toda bolj kot umetniki, so v Torinu na zelenici delavci, ki garajo za skupni uspeh. Komur je blizu italijanski nogomet, namreč dobro ve, da Juventini ne poznajo besede neuspeh. Porazi so na Juventusovi areni prepovedani, tu se pod budnim očesom družine Agnelli desetletja rojevajo serijski zmagovalci. Če so se Parižani po porazu v Barcelonu preprosto pobrali domov in se odpočili v svojih luksuznih vilah ali celo jahtah, kaj takšnega v Torinu ne bi bilo mogoče. Nogometaši Juventusa klubski upravi ne bi upali niti pogledati v oči, kaj šele navijačem.

In nekateri še vedno mislijo, da če je šlo proti PSGju, lahko Barca doma razbije tudi Staro damo in ji natrese tri, štiri, pet zadetkov? Tisti, ki mislijo tako, pozabljajo, da govorimo o Juventusu. O nasprotniku z izjemno zgodovino in organizacijo. Govorimo o največji nogometni instituciji v Italiji, ki je preživela tudi afero Calcipoli, ki jo je zakuhal njen nekdanji športni direktor Luciano Moggi. Če bi PSG le stežka zadržal svoj renome in igralce brez nesramno bogatih lastnikov z Bližnjega vzhoda, je Juventus preživel tudi selitev v nižjo ligo. Samo klub z jasno vizijo in zmagovalno mentaliteto se lahko ekspresno vrne po takšnem udarcu, naniza pol ducata zaporednih naslovov državnega prvaka in zaigra v finalu lige prvakov.

.@gianluigibuffon: "Perfect plan, perfectly executed but it isn't over yet."

?➡️ https://t.co/pAiiAPiMKK #JuveFCB #NumeroUno pic.twitter.com/9CEInj8hcf

— JuventusFC (@juventusfcen) April 12, 2017

Dve leti po berlinskem finalu so Bianconeri, pa čeprav brez Pirla, Pogbaja in Vidala, če močnejši
Bo že držalo, da so Bianconeri pred dvema letoma v berlinskem finalu proti Barceloni izgubili s 3:1, toda od takrat je ta ekipa še naprej rasla. In čeprav jo je od takrat zapustilo nekaj ključnih akterjev, predvsem na sredini igrišča, lahko danes mirne vesti rečemo, da je danes še precej močnejša in izkušenejša. Bianconeri na naslov evropskega prvaka čakajo že od leta 1996, vmes so v finalu dvakrat izgubili in postali ekipa z največ porazi v zgodovini evropskih final. Toda to jih ne ustavlja na jasno začrtani poti ponovnega pohoda na tron Evrope, kjer so že bili. Trenutna generacija, ki jo vodi Massimilliano Allegri, ima velik potencial, da ponovi uspehe legendarnega Lippijevega Juventusa iz poznih 90. let, ki je kar trikrat zapored igral finale lige prvakov.

Navijači Juventusa še pomnijo gol Marcela Zalayete na Camp Nouu
Pred dvema letoma je Juve že izločil Real v polfinalu, če bi Bianconeri letos preskočili še Barcelono, bi bil to še en odločen korak bližje k načrtovanemu povratku na vrh Evrope. Nenazadnje to ni nekaj, kar ne bi v preteklosti že videli. Juventus je ob zadnjem medsebojnem srečanju v izločilnih bojih Lige prvakov, bilo je v sezoni 2002/03 in prav tako v četrtfinalu, izločil Barcelono, potem ko je na Camp Nouu po podaljšku zmagal z 2:1. Strelec v 114. minuti je bil Urugvajec Zalayeta.

Tudi letos gredo Bianconeri v Katalonijo igrat nogomet, čeprav morda obrambno naravnega, pa vendarle z jasnim ciljem, kako dokončati delo. Izkušena italijanska obramba na povratni tekmi ne bo paničarila, če Kataloncem uspe zgodaj zabiti, Juventusova igra ne bo razpadla po pariškem receptu. Če bo potrebno, bo Juve tudi napadel in zelo verjetno vsaj enkrat zadel. In to bo, tudi ob morebitnem minimalnem porazu, dovolj za polfinale.

Bili bi zelo naivni, če bi verjeli, da si nogometaši Juventusa sploh upajo zapraviti tisto, kar so si z izjemno odločno nogometno filozofijo priigrali na domačem igrišču. Rek sicer pravi, da je žoga okrogla, toda takšnih prednosti s prve tekme resne ekipe ne zapravljajo. Tudi zato, ke bo tokrat Barcelona na Camp Nouu imela nasprotnika. Gigi Buffon in druščina pridejo po tisto, kar so si zaslužili.