Na današnji dan, 29. maja, pred 26 leti je Crvena zvezda v finalu Lige prvakov premagala Olympique iz Marseilla in se zavihtela na vrh Evrope. To je bil in do danes ostal največji uspeh jugoslovanskega in srbskega nogometa v zgodovini.

Crveno zvezdo je pot do vrha Evrope tistega leta vodila prek Grasshoppersa (1:1, 4:1), Rangersa (3:0, 1:1), Dynama iz Dresdna (3:0 – uradni rezultat zaradi prekeinitve po divjanju navijačev Dynama, 2:1) in velikega Bayerna (2:1, 2:2). Beograjčane je v finalu čaka Olympique z Draganom Stojkovićem na čelu.

Ljupko Petrović je za finalni obračun pripravil izjemno defenzivno taktiko. Le malokdo je pozdravil njegovo odločitev, ki je vseeno prinesla rezultat. Redni del se je končal brez zadetkov, tudi v podaljšku sta mreži mirovali.

Sistem tekmovanja v Jugoslaviji je bil v tistih časih takšen, da enajstmetrovke igralcem Crvene zvezde niso bile tuje. Še več, lahko bi rekli, da je bila to za njih rutina, saj so se prvenstveni obračuni po neodločenem rezultatu v rednem delu zaključevali s streljanjem najstrožjih kazni (kdor je bil boljši po enajstmetrovkah, je dobil točko).

Stevan Dika Stojanović je v slogu pravega kapetana zablestel med vratnicama in obranil že prvi strel, ki ga je izvedel ManuelAmoros, medtem ko so bili na strani Zvezde natančni Robert Prosinečki, Dragiša Binić, Miodrag Belodedić, SinišaMihajlović in Darko Pančev, ki je zabil odločilni zadetek.

Tistega dne so barve Zvezde branili Stojanović, Jugović, Marović, Šabanadžović, Belodedić, Najdoski, Prosinečki, Mihajlović, Pančev, Savićević (Stošić) in Binić.

Leto, v katerem se pristaši rdeče-belih spominjajo 26. obletnice nepozabnih scen v Bariju, je Zvezda sklenila brez ene same lovorike. Veliko je bilo tudi dogajanja ob igrišču, ki imajo le malo povezave s športom, igralce in strokovno vodstvo pa po kratkem dopustu čakajo priprave na kvalifikacije za Evropsko ligo.