Največji uspeh kluba iz Salzburga ostaja finale pokala UEFA leta 1994. Tedanji klub s sponzorskim imenon Casino Austria Salzburg je finale na dve tekmi resda izgubil proti Interju, a leto dni pozneje igral tudi v skupinskem delu Lige prvakov. V 90. letih je moštvo krojilo vrh avstrijskega državnega prvenstva, preden je na prelomu tisočletja zašlo v finančno krizo in ni več konkuriralo močnim tekmecem z Dunaja in Gradca. 

6. aprila 2005 pa se je avstrijski nogomet usodno spremenil. Datum predstavlja vstop koncerna Red Bull v nogomet, ko je kupil licenco Austrie Salzburg in jo preimenoval v Red Bull. Staremu klubu je spremenil barve dresov, iz vijolično-belih v rdeče-bele, klub je dobil tudi nov grb s pomenljivima rdečima bikoma v njem, ki predstavljata slovito znamko energijskih pijač. Cilj Dietricha Mateschitza in njegovih ožjih sodelavcev je bil jasen; zavladati avstrijskemu nogometu in postati reden udeleženec Lige prvakov, za kar je novemu trenerju namenil izdatna finančna sredstva za nakup kvalitetnih nogometašev. Na Solnograško je bil pripeljan legendarni italijanski strateg Giovanni Trapattoni, za vsak slučaj so mu pripeljali še pomočnika, slovitega nekdanjega nemškega reprezentanta Lottharja Matthäusa. Pod njuno taktirko je ekipa postala državni prvak prvič po letu 1997.

Na začetku so Red Bullovi šefi sicer trdili, da je FC Red Bull Salzburg popolnoma nov klub brez zgodovine, kar so poudarili tudi na uradni spletni strani, a jih je Avstrijska nogometna zveza hitro prisilila, da so tezo umaknili. Ker je Mateschitz licenco kupil od Austrie, je zadržal njeno zgodovino, v Avstriji se z zakoni pač ne igra. Vseeno navijači kluba sprememb niso trpeli, zato so ustanovili nov klub, SV Austria Salzburg, ki še danes nastopa v nižjih avstrijskih tekmovanjih. Red Bull je v avstrijski Bundesligi zmagal tudi v sezonah 2008/09, 2009/10, 2011/12 in 2012/14, veliki met, uvrstitev v skupinski del elitnega klubskega tekmovanja, pa bikom še ni uspel. Dvakrat so bili že zelo blizu, v letih 2010 in 2011 jih je dvakrat zapored v play-offu izločil Maccabi Haifa, leta 2012 jih že v drugem krogu šokiral amaterski klub iz Luksemburga (Dudelange, ki ga je kasneje izločil Maribor), lani je bil v tretjem krogu kvalifikacij usoden Fenerbahče. Danes se ekipi Adolfa Hütterja ponuja nova velika priložnost, saj bodo proti Malmu branili prednost z 2:1 s prve tekme, pa čeprav bi lahko na Švedsko potovali že z bistveno lepšo popotnico; Malmö je gol v gosteh po napaki domače obrambe dosegel šele v sodnikovem dodatku.

Vseeno bi Red Bullov vzpon težko opisali kot zgodbo o neuspehu, ker se Liga prvakov v Salburg še ni vrnila. Kar si zamisli Dietrich Mateschitz, vedno uspešno izpelje, saj je potrpežljiv. Nikoli ga niso zanimali instant-uspehi čez noč, pač pa uspešnost na dolgi rok. Njegova zgodba o tem, kako je na Tajskem leta 1987 odkril energijsko pijačo Karting Daeng, odkupil licenco in logotip pijače zgolj rahlo preuredil za evropski in pozneje tudi ameriški trg, je znana. Red Bull je danes prisoten v več kot 100 državah na svetu, za svojo uspešnost, prepoznavnost in dobiček pa Mateschitz s sodelavci ves čas gara. Agresivna marketinška kapanja in slogan “Red Bull ti da krila” sta znana po vsem svetu, koncern je svoje lovke razširil pravzaprav na večino dobičkonosnih športnih področij. Red Bull je pokoril formulo 1, kjer sta dolga leta vladala Ferrari in McLaren, prisoten je v reliju, moto GPju, hokeju, sponzoriral je celo skok kaskaderja Felixa Baumgartnerja z roba vesolja. Ime akcije: Red Bull Stratos. V nogometu se Mateschitz ni zadovoljil samo s Salzburgom, svoje ekipe ima tudi v ZDA (Red Bull New York), v Braziliji (Red Bull Brasilia) in zdaj v Nemčiji (RB Leipzig). Prav s slednjim pri Red Bullu dolgoročno načrtujejo naskok na zmago v Ligi prvakov.

Kjer je že marsikdo zatajil, je Red Bull še posebej uspešen; Dietrichu Mateschitzu uspe krmariti med evropsko birokracijo. Zaradi zakonodaje v Ligi prvakov Red Bull ne sme nastopati s svojim imenom, zato se na evropskih tekmah predstavlja kot FC Salzburg, tudi grb na dresu je za nastopanje v evropskih tekmovanjih prilagojen. Kljub temu se Red Bullov sloviti logotip z dvema rdečima bikoma še vedno da prepoznati. 

Podoben izziv je imel Mateschitz tudi z ustanovitvjo kluba v Leipzigu. Najprej je želel odkupiti licenco od nižjeligaša Lokomotive, ki, tako kot vsi vzhodnonemški klubi, životari, a so ga odgnali kar navijači sami, ki niso želeli, da jim Red Bull vzame tradicijo in zgodovino. Avstrijski koncern se vseeno ni ustavil; rešitev je našel v šestoligašu iz okolice Leipziga, SSV Markanstädtu, in odkupil njegovo licenco. Protestiral ni nihče, saj klub preprosto ni imel navijačev. Po vzoru Salzburga mu je zamenjal barve dresov in grb in ga skušal registrirati kot Red Bull Leipzig.

Stroga nemška zakonodaja tega ne dopušča, zato je moral biti Mateschitz spet iznajdliv; klub je registriral kot RassenBallsport Leipzig in si izmislil uradno okrajšavo RB Leipzig. Klub je preselil v središče mesta na novo Red Bull Areno za 50 tisoč ljudi, ki je bila zgrajena že za potrebe svetovnega prvenstva v Nemčiji 2006, v klub pa pripeljal športnega direktorja Ralfa Ragnicka, ki je nogometni svet kot trener nase opozoril pri Hoffenheimu. Tega je leta 2008 pripeljal iz tretje v prvo ligo, tudi s pomočjo denarja bogatega lastnika. Red Bull je, tako kot v Salzburgu, tudi v Leipzigu veliko vlagal v lastno nogometno akademijo, kjer so vzgojili številne nadarjene nogometaše, s pomočjo katerih je letos maja RB Leipzig izboril nastopanje v 2. Bundesligi. Samo v petih letih je ta klub preskočil kar štiri razrede v nemškem klubskem nogometu.

Mateschitz se sicer v medijih le redko pojavlja, a svojih dolgoročnih načrtov nikoli ni skrival. Pred meseci je v intervjuju za avstrijski časopis Kronen Zeitung izjavil, da z Leipzigom želi v nekaj letih postati nemški prvak in se z najmočnejšimi ekipami boriti za zmago tudi v Ligi prvakov. Red Bull Salzburg bo dolgoročno samo še ekipa mladeničev do 21. let, ki se bodo v avstrijski Bundesligi kalili, dokler ne bodo nared za igranje na višjem nivoju. Prav zato je smotrno opozoriti, da bi se lahko to zgodilo že v prihodnji sezoni, če RB Leizpig izbori nastopanje med elito.

Red Bull je podobno že storil v formuli 1, kjer je pred desetimi leti odkupil dve licenci moštev Minardija in Jaguarja ter ustanovil Toro Rosso in Red Bull Racing. V prvem se je kalil Sebastian Vetel, pozneje z Red Bullom štirikratni zaporedni svetovni prvak. V FC Red Bull Salzburgu se kalijo asi kot so Kevin Kampl, Saido Mane in Jonathan Soriano, pa tudi številni drugi, katere se pripravlja za nov večji izziv, za igranje v Bundesligi. Prav zato so tudi s svojim prvim zvezdnikom Kamplom letos poleti spet podaljšali pogodbo. Red Bull ne prodaja, opozarja Mateschitz. Očitke, da je ustvaril umeten klub brez navijačev, ki nikoli ne bo na nivoju Bayerna, 70-letnik kategorično zavrača. “Čez petsto let bo edina razlika med Bayernom in RB Leipzigom v tem, da bo Bayern star 500 let, Red Bull pa 400. Oba pa bosta izjemno uspešna,” je nekoč izjavil za televizijsko mrežo Servus TV.

V Nemčiji je RB Leipzig naletel na izjemno negativen odziv med navijači in mediji, saj v Bundesligi klubi po zakonodaji nastopajo kot društva, kjer večinski lastnik v lasti ne sme imeti več kot 49 odstotkov delnic. Klubi morajo dovoliti komurkoli, da s plačilom članarine postane tudi manjšinski solastnik. Izjemi sta v nemškem nogometu doslej predstavljali le ekipi Bayerja Leverkusna in Wolfsburga, kjer sta lastnika Bayer in Volkswagen, pred leti pa delno tudi Hoffenheim, kjer je bogati lastnik klubu s svojim denarje pomagal do prve lige. Tudi RB Leipzig je na papirju zato društvo, ker pa je članarina tako visoka, šteje samo devet članov, vsi so Mateschitzovi ožji sodelavci. Nemška liga je finančno najbolj “zdrava” v Evropi, dolgov praktično ni, ravno zato se Red Bullovega instant-uspeha vsi tako zelo bojijo.

V Vzhodni Nemčiji so navijači tako lačni nogometa, da je letos na začetku sezone Red Bull Arena solidno polna. Zbere se tudi po 40 tisoč navijačev, odetih v rdeče-bele Red Bullove barve. Želijo si le kruha in iger, česar so se pri Red Bullu zavedali od samega začetka, zato so svoj klub tudi iskali v Vzhodni Nemčiji. Ta dobiva svojega nogometnega velikana. Predvsem zaradi lukenj v zakonu je RB Leipzig letos vendarle dobil licenco za igranje v sistemu Bunesliga, nasprotovanju nekaterih tekmecev navkljub, in pred dnevi že gostoval na Allianz Areni, pri Münchnu 1860. Domači navijači so gostujoče pričakali s sovražnimi transparenti in vzklikali sovražne geste. Leipzigovi privrženci so jih večinoma ignorirali, le vsake toliko zbodli s prepevanjem novega slogana, ki se je na Saškem že odlično prijel: “Če hočemo, imamo toliko denarja, da lahko kupimo še vas!” 1860 München je doma padel z 0:3, rezultat je pretresel Nemčijo. Red Bull se tu ne namerava ustaviti, vrniti se načrtuje tudi po skalp slovitejšega mestnega tekmeca, “Rekordmeistra”. S Kevinom Kamplom v glavnih vlogah …