10 nepričakovanih herojev finala Lige prvakov

Liga prvakov 1. Jun 201911:30 > 12:07
Getty Images/Laurence Griffiths

Branilci, ki nikoli ne dosegajo golov, vratarji, ki ubranijo štiri enajstmetrovke, strelci, ki vstopijo v zadnjih minutah in izkoristijo priložnost ... Finale Lige prvakov je v preteklosti ustoličilo že kar nekaj nepričakovanih junakov.

Catherine Ivill, Getty Images Sport

Liverpool in Tottenham Hotspur se bosta nocoj spopadla na Wandi Metropolitano, Redsi v iskanju svoje šeste evropske lovorike in Spursi svoje prve.

Spomnimo pa na nekaj igralcev in trenerjev, ki so odločili finale evropskega elitnega tekmovanja, ko bi od njih to najmanj pričakovali.

Dick van Dijk (1971) ni bil standardni član prve postave Ajaxa, se je pa izstrelil med heroje, ko je v finalou Evropskega pokala dosegel gol z glavo proti Panathinaikosu na Wembleyju. Ajax je to finale dobil z 2:0 in takrat prišel do svoje prve srebrnine v tem tekmovanju.

Hans-Georg Schwarzenbeck (1974) – ko je Luis Aragones popeljal Atletico Madrid v vodstvo v 114. minuti tekme na Heysel Stadionu v Bruslju, je osrednji branilec Bayern Munchna Hans-Georg Schwarzenbeck zadel za izenačenje z neubranljivim strelom z razdalje v 120 minuti. Replika finala se je igrala dva dni kasneje, kjer je zmagal Bayern s 4:0.

Alan Kennedy (1981) je bil manj znan igralec Liverpoola, igral na položaju levega bočnega branilca, a v finalu proti Real Madridu na Parku Princev je dosegel zmagoviti zadetek 10 minut pred koncem tekme – njegov edini gol v tem tekmovanju.

Bruce Grobbelaar (1984). Roma je tistega leta z izjemno ekipo Brunom Contijem in Paulom Robertom Falcaom upala na njihovo prvo lovoriko v Evropskem pokalu, ko so se v finalu pomerili proti Liverpoolu na njihovem domačem stadionu Olimpico. Finale se je končal z rezultatom 1:1, nato pa je po streljanju enajstmetrovk zablestel vratar Liverpoola Bruce Grobbelaar, ki je ubranil strela Contija in Francesca Grazianija za zmago Redsov.

Helmuth Duckadam (1986), ‘seviljski heroj’, je ubranil 4 strele z bele točke na stadionu Ramon Sanchez Pizjuan za zmago Steaue Bukarešte proti favorizirani ekipi Barcelone po enajstmetrovkah.

Basile Boli (1993). Zverinski AC Milan s Paolom Maldinijem, Francom Baresijem, Frankom Rijkaardom in Marcom van Bastnom se je pomeril z Marseillom, za katerega so igrali Alen Bokšić, Rudi Voller, Abedi Pele in Didier Deschamps v Munchnu. Tekmo je odločil branilec Basile Boli, ki je zadel edini gol na tekmi za slavje Marseilla.

Ole Gunnar Solskjaer (1999). Mnogi menijo, da je v tistem finalu Teddy Sheringham rešil Manchester United, ko je izenačil v podaljšku proti Bayernu iz Munchna na Camp Nou, a Ole Gunnar Solskjaer je bil tisti, ki je ukradel vso pozornost, ko je zadel samo trenutek kasneje za zmago Rdečih vragov. Pogosto se je izkazal kot joker s klopi, a takrat pa je trenutni menedžer Uniteda zasijal v ekipi Fergusona.

Rafael Benitez (2005). Liverpool je ob polčasu vodil s 3:0 proti AC Milanu v Istanbulu, govor Beniteza ob odmoru pa je tako navdihnil Redse, da so se v drugem polčasu vrnili in na koncu zmagali po enajstmetrovkah. Zapisano v zgodovino kot največja vrnitev vseh časov.

Juliano Belletti (2006), brazilski desni bočni branilec, je postal heroj Franka Rijkaarda in njegove Barcelone, ki je v 81. minuti dosegel zmagoviti zadetek proti Arsenalu v Parizu. To je bil edini zadetek Bellettija za Barco v njegovi triletni karieri na Camp Nou.

Sergio Ramos (2014). Real Madridu se je že iztekal čas v sodnikovem dodatku v finalu proti Atleticu Madridu v Lizboni, ko je Sergio Ramos zatresel mrežo v 93. minuti in iztržil podaljšek, kjer so Gareth Bale, Marcelo in Cristiano Ronaldo s 4:1 zrežirali preobrat za visoko zmago.