Legendarni Paco Gento je z Realom osvojil šest evropskih naslovov. Cristiano Ronaldo in Lionel Messi imata v Ligi prvakov več naslovov, kot marsikateri klub, a vseeno je v nogometnem svetu nemalo velikih igralcev, ki nikoli niso dobili priložnosti osvojiti najbolj dragoceno lovoriko.

Laurent Blanc
Iz nogometašev, ki nikoli niso osvojili Lige prvakov, bi brez težav sestavili tako imenovano super ekipo.

Laurent Blanc ima v svoji kolekciji kopico klubskih in reprezentančnih trofej, toda tista z “ušesi” je edina, ki mu manjka. Njabližje je bil z Manchester Unitedom. V sezoni 2001/02 je rdeče vrage v polfinalu izločil Bayer Leverkusen.

Ruud van Nistelrooy
Čeprav je bil trikrat najboljši strelec tekmovanja, ga Rudd van Nistelrooy nikoli ni uspel osvojiti. Imel je priložnost, ko je igral za Manchester United in kasneje za Real. Toda po spletu okoliščin sta oba kluba šele po njegovem odhodu uspela pridi do evropskega vrha.

Pavel Nedved
Nedved je igral sezono kariere, ko je Juventus prišel do finala Lige prvakov in tam po streljanju najstrožjih kazni izgubil proti Milanu. Stara-dama je v finalu še kako pogrešala izjemnega Čeha, ki zaradi rumenih kartonov ni imel pravice nastopa na finalnem obračunu na Old Traffordu. V tolažbo mu ostaja Zlata žoga, ki jo je osvojil tisto leto.

Gianluigi Buffon
Vsi se bodo strinjali, da je velika škoda, ker eden od najboljših vratarjev vseg časov nikoli ni slavil v Ligi prvakov. V svoji vitrini ima 11 naslovov v Serie A, postal je svetovni prvak, toda v treh poizkusih ni uspel priti do evropskega klubskega naslova.

Juve je v finalnih izgubil proti Milanu, Realu in Barceloni. Buffon pri 42-letih še naprej verjame, da mu lahko uspe, toda sprva mora Juve izločiti Lyon …

Michael Ballack
Ballack je v Ligi prvakov nastopal za štiri različne klube. Z dvema je prišel do finala, Bayernom leta 2002 in Chelseajem leta 2008. Toda mojstrstvo Zidana in velika zapravljena priložnost Terryjev šest let kasneje, sta razlog, da je nemška legenda ostala brez trofeje.

Zlatan Ibrahimović
Praktično, da ni velike lige, v kateri ni igral Zlatan Ibrahimović, seznam klubov pa deluje še bolj impresivno: Ajax, Barcelona, Inter, Milan, Juventus, Manchester United, PSG.

Vsi našteti so prej ali kasneje uspeli v nameri postati prvak Evrope, toda Ibra ni imel te sreče. Zagotovo bi zamenjal vsaj polovico trofej, ki jih je osvojil v svoji bogati karieri, za tisto eno v Ligi prvakov.

Francesco Totti
Tottijeve kariere je trajala neverjetnih 25 let, vendar ne dovolj dolgo, da bi z Romo postal prvak Evrope.

Roma nikoli ni bila med pretendenti za naslov, še najdlje so Rimljani prišli do četrtfinala. V večnem mestu se še vedno z bolečino v prsih spominjajo težkega poraza proti Manchester Unitedu leta 2007. Poraz s 7:1 je bil surov način za bridek konec sanj o Ligi prvakov.

Roberto Baggio
Za razliko od Tottija, je Baggio zamenjal veliko število ekip, praktično vse največje na Apeninih. Toda niti z Juventusom niti z Milanom pa tudi ne Interjem ni uspel postati evropski prvak. Edino mednarodno trofejo je osvojil leta 1993, ko je bil v majici Juventusa najboljši v Pokalu Uefa.

The best players without a Champions League medal! ?#UCL pic.twitter.com/VzLunNrVMs

— Dugout (@Dugout) October 31, 2017

Lothar Mattheus
Mattheus je imel veliko več uspeha na reprezentančnem nivoju, kot s klubi. Pri 38-letih je Lothar vseeno dobil priložnost, toda to se je zgodilo v tistem slovitem finalu, ko je Manchester United z dvema zadetkoma v sodnikovem podaljšku praktično “ukradel” naslov Bavarcem. Mattheus je kariero končal leta 2000, Bayern pa je, zanimivo, že naslednje leto v finalu premagal Valencio.

Ronaldo
Brazilec Ronaldo je morda celo največje nogometno ime, ki nikoli ni osvojilo Lige prvakov. Tudi prestop v Real in igranje v generaciji slovitih galaktikov Ronaldu ni pomagalo, da dokonča svojo zbirko, sicer polno osebnih nagrad in reprezentančnih trofej z Brazilijo. V manjšo uteho mu ostaja Pokal pokalnih zmagovalcev z Barcelono v sezoni 1996/97. Premalo za takšno kariero …

(Povzeto po Stefan Davidović/sportklub.rs)