Pred Sodiščem Evropskih skupnosti (ECJ) v Luksemburgu se je danes začela odločilna faza v sporu o ustanovitvi evropske nogometne superlige. Podjetje European Super League Company je na sodišču v Madridu vložilo tožbo proti Evropski nogometni zvezi Uefa in Svetovni nogometni zvezi Fifa.

Srečanje velikih sovražnikov: Perez obdaril Čeferina

Evropa

28. Maj 2022 0

Evropa

28. Maj 2022 0

Konkretno gre za očitek, da sta UEFA in FIFA ravnali kartelno, ker sta lani nasprotovali ustanovitvi evropske super lige. Obravnava je prvi korak, sodbo pa pričakujejo v nekaj mesecih.

Špansko sodišče je Evropsko sodišče zaprosilo za razlago prava EU za ta postopek. To vključuje podrobnosti, kot so prost pretok delavcev, svoboda ustanavljanja, prost pretok storitev in prost pretok kapitala. Na koncu bo o zadevi sicer odločalo sodišče v Madridu, a bo zanj odločitev iz Luksemburga zavezujoča.

Razburjenje v športnem svetu je bilo 19. aprila lani, ko je 12 velikih evropskih nogometnih klubov kot konkurenčno tekmovanje ligi prvakov ustanovilo superligo, veliko. Po protestu navijačev, grožnji Evropske nogometne zveze z izključitvijo, obsodbi s strani nacionalnih nogometnih zvez in politike, je projekt vsaj v prvem poskusu propadel. A vse kaže, da se del pobudnikov še ni predal in o preživetju projekta bo zdaj odločalo sodišč.

Trojica še vedno del superlige

V projektu vsaj zaenkrat vztrajajo Real Madrid, Barcelona in torinski Juventus. Predsednik Reala Florentino Perez ostaja optimističen. A nasprotniki so močni in večinski del evropske politike in športnega sveta vztraja, da gre v tem primeru za napad na evropski model športa in njegove osnovne vrednote.

Sodišče pa se ne ukvarja z modeli in osnovnimi vrednotami, zato so člani superlige prepričani, da lahko v svojih zahtevah uspejo. Da so odločitve lahko drugačne, kot to zase zahteva športni svet, denimo zgovorno priča primer Bosman, ki je bil na sodišču med leti 1990 in 1995, na koncu pa je obveljal prost pretok delovne sile v Evropi in odločitev je korenito spremenila kadrovske zasedbe klubov in politiko prestopov ne le v uniji, pač pa po celem svetu, pa čeprav sta tudi v tem primeru zahtevi belgijskega nogometaša odločno nasprotovali Evropska in Svetovna nogometna zveza.

Perez poudarja, da gre na sodišču tudi za svobodo nogometa in klubov. Ustanovitelji superlige zdaj v prvi vrsti tožijo krovni organizaciji zaradi monopolnega in ekskluzivnega položaja Uefe na trgu. Še več, klubi v tožbi izpostavljajo, da Uefa ta svoj položaj zlorablja in da monopolistični položaj Uefe ni v skladu s pravom Evropske unije.

Klubi zahtevajo tudi zaščito zase in za svoje nogometaše, zato od sodišča zahtevajo, da preveri, ali so bile lani izrečene grožnje s kaznimi in suspenzi s strani Uefe in Fife v skladu z veljavnim pravnim redom.

Ob že omenjenih klubih so se superligi aprila lani pridružili še milanska kluba Milan in Inter, Atletico Madrid, ter angleški velikani Arsenal, Chelsea, Liverpool, Tottenham Hotspur, Manchester United in Manchester City.

Kaj bi pomenila odločitev sodišča v prid superlige, ostaja odprto vprašanje. V osnovi je jasno, da bi liga prvakov dobila morebitno konkurenco, lahko pa bi se ob obeh tekmovanjih pojavilo še kakšno in to velja tudi za ostale športe. V svojem temelju bi se bistveno spremenil tudi položaj največjih evropskih zvez, ki svoje uspešno poslovanje temeljijo tudi na zdajšnjem monopolu pri trženju najelitnejših klubskih tekmovanj.

Eden večjih očitkov na račun klubov je uperjen v dejstvo, da gre za zaprto tekmovanje, v katero se ni moč uvrstiti in iz njega izpasti. Med ustanovitelji pa vlada prepričanje, da je prav zaprt sistem podlaga za stalno sodelovanje in poslovanje.

Najmanj nasprotovanja ima superliga prav v Španiji, saj v njej vztrajata oba največja kluba v državi. Kritična ostaja tamkajšnja politika, ki pa vsaj javno ni preveč aktivna z nasprotovanjem. Tudi navijači nasprotovanja v nasprotju z drugimi državami niso izrazili, nasprotno, Perez je na zadnji skupščini kluba prejel veliko podporo sebi in projektu.

Vsaj zaenkrat po poročanju nemške tiskovne agencija dpa miren ostaja predsednik Uefe Aleksander Čeferin. Ta predvsem Perezu očita, da zavrača kakršenkoli dialog in da ima v mislih le lastne interese. K vsej zgodbi pa je v pogovoru za Gazzetto dello Sport pred kratkim dodal: “Karkoli bo odločilo sodišče, to ne bo prineslo spremembe. Projekt superlige je mrtev, saj v njem noče nihče sodelovati.” Pri tem ima vsaj trenutno še kako prav, saj zaenkrat javnost v Angliji, pa tudi Franciji in Nemčiji novemu tekmovanju ni naklonjena.