Šahtjor Soligorsk, Differdange in Sfintul Gheorghe. To so prvi evropski nasprotniki Maribora, Olimpije in Mure. Spoznajte vse, kar morate vedeti o njihovi zgodovini in sedanjosti. Maribor s kvalifikacijami za ligo prvakov začenja 4. ali 5. julija, Olimpijo in Muro pa v kvalifikacijah za konferenčno ligo prvi tekmi čakata 7. julija.
FC Šahtjor Soligorsk (Belorusija)
Prejšnja sezona: prvak
Lovorike: 3x državni prvak (2005, 2020, 2021), 3x pokalni prvak (2004, 2014, 2019), 1x superpokal (2021)
Trener: Sergej Tašuev (Rusija)
Najboljši strelec v prejšnji sezoni: Dembo Darboe (6)
Vrednost moštva (Transfermarkt): 13,63 milijona evrov
Najdražji igralec (Transfermarkt): Dembo Darboe (2,5 milijona evrov)
Največji uspeh v Evropi: play-off za ligo Europa 2014/15
Maribor bo evropsko pot začel s tekmo proti Šahtjorju Soligorsku, toda medtem ko bo 5. ali 6. julija, ko se bodo prvič pomerili z beloruskimi prvaki, za Mariborčane to prva tekma sezona, jih bo Šahtjor odigral že 15. Prvenstvo v Belorusiji namreč traja od začetka marca do konca novembra.
Šahtjorju, ki je v prejšnji sezoni prvak drugič v nizu postal z desetimi točkami naskoka, trenutno sicer ne kaže najbolje. Po desetih odigranih tekmah, v katerih je petkrat zmagal, trikrat remiziral in dvakrat izgubil, je šele na petem mestu. Za prvim mestom ima pet točk zaostanka.
S tekmovalnega vidika olajševalna okoliščina za Mariborčane je ta, da Belorusi zaradi vojne v Ukrajini tekem ne smejo igrati v svoji državi, tako da bodo tudi domačo tekmo odigrali v gosteh. Najverjetneje v Srbiji, čeprav to še ni potrjeno.
Šahtjor, ki je nastal leta 1961, je od leta 1992 in začetka beloruske lige – po nekaj letih, ko se je boril za obstanek -, postal del vrha tamkajšnjega nogometa. Od leta 2015 je bil trikrat prvak in kar šestkrat beloruski podprvak. Osvojil je tudi tri pokalne in eno superpokalno lovoriko.
Pred njim je 18. evropska sezona, a je do zdaj povečini izpadel že na prvi stopnički. Le dvakrat je preskočil dve, najdlje pa v Evropi prišel v sezoni 2014/15, ko je prehodil pot do play-offa lige Europa, v katerem je izgubil proti PSV Eindhovnu. V prejšnji sezoni ga je v kvalifikacijah za konferenčno ligo šokiral Fola Esch iz Luksemburga.
Rudarje, kot pravijo Šahtjorjevim nogometašem, s klopi od aprila letos vodi 63-letni Rus Sergej Tašuev, ki se je vrnil v Soligorsk, potem ko je bil tukaj že pred leti. Izkušnje je nabiral tudi v prvi (Kuban Krasnodar) in drugi ruski ligi (Anži Mahačkala), delal pa tudi v Ukrajini (Metalurg Doneck). V Evropi je do zdaj zbral 11 tekem (6 zmag, 3 remiji, 2 poraza).
Najboljši strelec in tržno najbolj vreden nogometaš Šahtjorja je gambijski reprezentant Dembo Darboe, ki je v tej sezoni dosegel šest golov, trenutno pa je poškodovan. Član beloruskega prvaka je tudi nekdanji mladi slovenski reprezentant Dario Kolobarić, ki pa je na stranskem tiru. Mladi napadalec je sicer tudi ena od želja Marka Šulerja za okrepitev mariborskega napada. Nekdanji član Domžal je namreč na izhodnih vratih Belorusije.
V ekipi Šahtjorja najdemo številne beloruske članske in mlade reprezentante. Največ nastopov za Belorusijo sta zbrala 32-letni vratar Egor Filipinko, ki je presegel številko 50, medtem ko je kapetan Šahtorja, branilec Sergej Politevič, pri 36 reprezentančnih nastopih.
Član Šahtjorja je tudi stari znanec slovenske lige in občasni albanski reprezentant Valon Ahmedi, ki je za Maribor igral med letoma 2016 in 2018, pred tem pa bil dve leti član Celja. Izkušeni vezist je s 1.238 odigranimi minutami v tej sezoni Šahtorjev najbolj standarden nogometaš.
FC Differdange 03 (Luksemburg)
Prejšnja sezona: 2. mesto
Lovorike: 4x pokalni prvak (2010, 2011, 2014, 2015)
Trener: Pedro Resende (Portugalska)
Najboljši strelec v prejšnji sezoni: Cabrala Barboso (21)
Vrednost moštva (Transfermarkt): 1,6 milijona evrov
Najdražji igralec (Transfermarkt): Andreas Buch (200 tisoč evrov)
Največji uspeh v Evropi: play-off lige Europa 2011/12
Prvi evropski nasprotnik Olimpije, Differdange 03, je – kot označuje tudi številka, zapisana ob njegovem imenu -, nastal leta 2003, ko sta se združila kluba FA Red Boys Differdange in AS Differdange. Oba, tako kot seveda tudi zdajšnji klub, prihajata iz istoimenskega, tretjega največjega mesta v Luksemburgu, v katerem živi približno 26 tisoč prebivalcev. Predvsem Red Boys je za seboj pustil bogato zgodovino, šestkrat je bil državni in kar 13-krat pokalni prvak.
Differdange naslova luksemburškega prvaka ni osvojil še nikoli. Najbližje mu je bil v zadnji sezoni in sezonah 2008/09, 2014/15 oziroma 2016/17. V teh štirih sezonah je bil namreč podprvak. V zadnji je za prvakom Dudelangom zaostal za pet točk.
Differdange ima sicer kar nekaj evropskih izkušenj. Sezona, ki je pred njim, je že 12. evropska, v kateri je v zadnjih 20 letih igral. Ne preveč uspešno. Le štirikrat je preskočil enega nasprotnika, v preostalih sezonah pa vselej padel že na prvi oviri. Dvakrat je preskočil dve. Najbolj odmeven evropski uspeh je Differdangu uspel sezoni 2011/12, ko je prišel vse do play-offa lige Europa, v katerem je s skupnim izidom 0:6 izgubil proti PSG. Pred tem je izločil estonsko Levadio iz Talina in grški Olympiakos Volou. V Evropi je nazadnje nastopal v sezoni 2020/21 in po porazu z 0:3 izpadel proti Zrinjskemu iz Mostarja.
Differdange vodi 45-letni Portugalec Pedro Resende, ki je v klub prišel pred letom dni. Pred tem je treniral nekatere druge klube iz Luksemburga, tudi v drugi ligi. Evropskih izkušenj še nima. Na tekmah proti Olimpiji bo doživel evropski debi v trenerski vlogi.
Tržno najdražji nogometaš luksemburškega podprvaka je nemški napadalec Andreas Buch, ki je v Nemčiji igral na amaterski ravni. V ekipi sicer mrgoli Francozov neznanih nogometnih priimkov. Med njimi velja izpostaviti kapetana ekipe Geoffreyja Franzonija, ki je v Luksemburgu že 14. leto v nizu. Pred tem je bil član Metza.
V moštvu najdemo tudi Portugalca Cabrala Barboso, ki je bil z 21 goli v prejšnji sezoni najboljši strelec ekipe, pa tudi Nizozemca (ofenzivni vezist Wouter Marinus), Kamerunca (vezist Moise Sakava), Turka (Fatih Eren), celo Argentinca (branilec Juan Bedouret) in seveda kup domačih, luksemburških nogometašev.
Zanimivo, samo eden med njimi je reprezentant, ima pa zato ta toliko izkušenj, kot številne preostale ekipe skupaj. Krilni napadalec Daniel da Mota pri 36 letih še vedno igra za Luksemburg, s 101 nastopi pa je tudi rekorder. Več nastopov od njega za Luksemburg ni zbral nihče. Dosegel je sedem reprezentančnih golov.
FC Sfintul Gheorghe (Moldavija)
Prejšnjasezona: 4. mesto
Lovorika: pokalni prvak (2021)
Trener: Stanislav Luca (Moldavija)
Najboljši strelec v prejšnji sezoni: Victor Stina (7)
Vrednost moštva (Transfermarkt): 3,35 milijona evrov
Najdražji igralec (Transfermarkt): Mihail Gečev (225 tisoč evrov)
Največji uspeh v Evropi: 2. krog kvalifikacij za ligo Europa 2020/21
Sfintful Gheorghe, prvi evropski nasprotnik Mure, je klub iz vasice Suruceni 22 kilometrov od moldavske prestolnice Kišinjeva. Ustanovljen je bil leta 2003, v prvo moldavsko ligo se je prvič uvrstil šest let pozneje in v njej zdržal tri sezone. Potem se je leta 2017 vrnil med prvoligaše in največji uspeh doživel v sezoni 2019/20, ko je bil moldavski podprvak.
Prejšnjo sezono je Sfintful Gheorghe končal na četrtem mestu v prvenstvu, v pokalu pa prišel do zgodovinskega uspeha. Do prve lovorike v zgodovini kluba, potem ko je v finalu po enajstmetrovkah premagal najbolj znan moldavski klub Šerif iz Tiraspola.
Trener moldavskega pokalnega prvaka je komaj 35-letni Moldavec Stanislav Luca, ki je pred tem vodil rezervno moštvo kluba, bil pozneje pomočnik trenerja članske ekipe, septembra lani pa postal glavni trener.
Pri Sfintfulu najdemo nekaj občasnih moldavskih reprezentantov in dva izkušena nogometaša, ki sta reprezentančni dres nosila precej pogosteje. Prvi je 35-letni ofenzivni vezist Alexandru Suvorov, za katerim je 59 nastopov in 5 golov za Moldavijo. Drugi je njegov vrstnik, vratar Nicolae Calancea, ki je za Moldavijo odigral 20 tekem. V moštvu ni izrazitega strelca. Najbolj učinkovit nogometaš Sfintfula v prejšnji sezoni je bil krilni napadalec Victor Stina, ki je v 23 nastopih dosegel sedem golov.
Pred Stintfulom je šele tretja evropska sezona v zgodovini kluba in tudi tretja v nizu. Nasprotnika je v Evropi do zdaj preskočil le enkrat. V sezoni 2020/21, ko je v prvem krogu kvalifikacij za ligo Europa po enajstmetrovkah izločil letošnjega evropskega nasprotnika Maribora, beloruski Šahtjor iz Soligorska, potem pa v drugem krogu po podaljških izpadel proti beograjskemu Partizanu. V prejšnji sezoni ga je v prvem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo po dveh zmagah s skupnim izidom 8:4 izločil albanski Partizani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!