Fantje, prevzemite odgovornost in nehajte jokati za Riero

Grafika: Uroš Kokol

Komentar o razpadu sistema v Celju, ki je sledil odhodu Alberta Riere, in vprašanje o odgovornosti igralcev, ki še vedno živijo v preteklosti in sanjajo o tem, da jih Majorčan odpelje v bleščeči svet bundeslige.

Krizo, v kateri so se znašli nogometaši Celja, moramo razumeti skozi prizmo številnih okoliščin, ki so vplivale na to, da je še nedavno absolutno dominantna sila slovenskega nogometa danes le bleda senca tistega Celja, ki je jeseni navduševalo ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi.

Odhod Alberta Riere v nemški Frankfurt je porušil vse, kar so gradili v knežjem mestu. Načrti na poletni napad na ligo prvakov se glede na trenutno stanje duha v nogometnem Celju slišijo malodane smešno. Tudi izjave Španca ob slovesu od knežjega mesta – da ta ekipa ne potrebuje trenerja in lahko igra sama od sebe – spadajo v podobno kategorijo. Majorčan je dobro vedel, kako pomemben je za to ekipo. A v krutem nogometnem profesionalizmu prostora za čustva prav veliko ni. Ponudbo, kakršno je dobil Riera, pa tudi dobiš morda le enkrat v življenju.

Odgovornost bodo morali prevzeti igralci

Riera je s svojo karizmo, energijo, predanostjo in znanjem okužil ne le ekipo, ampak vse ljudi v klubu. In zdaj, ko je odšel, je v Celju tako, kot da bi nekdo ugasnil luč. Šok po menjavi trenerja je razumljiv, sploh ker se je zgodil takoj po začetku drugega dela sezone, a zdaj bo treba ‘prerezati popkovino’, s katero so bili nogometaši privezani na nekdanjega trenerja in obrniti novo poglavje klubske zgodovine.

Ivan Majevski se s svojo mirnostjo in dobrosrčnostjo ni izkazal kot primeren naslednik super karizmatičnega Alberta Riere. Če ne prej, pa je svoje delo na klopi Celja zagotovo zaključil z včerajšnjim nenavadnim medijskim nastopom, v katerem je z iskanjem krivca za slabo stanje v ekipi s prstom pokazal na svojega predhodnika ter poudaril, da bo za reševanje situacije potreboval čas.

In v tem obdobju, ko trener ni kos funkciji, ki mu je bila zaupana, morajo odgovornost prevzeti njegovi varovanci. Ti so v zadnjih letih že mnogokrat dokazali, da zmorejo in znajo igrati tekme na takšnem nivoju, a če se bodo nocoj na igrišče ‘privlekli’ s stanjem duha, v kakršnem so se pojavili pred tednom dni v šumi, potem jih s strani trenerskega mačka Marka Nikolića in njegovih varovancev čaka ‘porcija’, ki bo močno skelela.

Dokažite, da NK Celje ni samo Albert Riera

Naj torej celjski nogometaši nocoj pozabijo na porušene odnose v slačilnici, ki so posledica plačnih nesorazmerij. Naj pozabijo na iztekajoče se pogodbe, ko je prihodnost marsikaterega posameznika v klubu precej nejasna. In ne nazadnje, naj pozabijo tudi na upanje, da jih bo Albert Riera, ki je iz majhne slovenske lige skočil v veliko Nemčijo, vzel s seboj v Frankfurt. Vzel jih bo le, če bodo (tudi) tokrat dokazali, da si to zaslužijo.

Pred nami je nov nogometni spektakel na slovenskih tleh, s kakršnimi so nas Celjani razvadili v zadnjih letih. V tej isti meri so nas razvadili tudi z velikimi zmagami. A če kaj, potem naj od Riere vzamejo njegovo značilno misel, da je v nogometu vse, kar si storil včeraj, hitro pozabljeno.

Danes čakamo na nov dokaz, da ima ta ekipa kvaliteto, energijo in željo, s katero se bo celjski projekt vrnil na prave tirnice. Če tega dokaza ne bomo dobili, potem bo v zraku obviselo vprašanje – je bil za skokovit napredek Celja v zadnjih letih res zaslužen zgolj Albert Riera?