Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Komentar o tem, da je obnašanje trenerja Celja po zmagi v finalu Pokala Pivovarne Union prešlo vse meje dobrega okusa.
Radi, zares radi bi se po včerajšnji pokalni tekmi med Celjem in Koprom (4:0) pogovarjali o nogometu. O tem, da je Svit Sešlar znova odigral tekmo, po kateri nas je pustil odprtih ust. O tem, da je Aljoša Matko nadaljeval svoj preporod iz grdega račka v celjskega nogometnega laboda, ki navdušuje navijače. In tudi o tem, da je Albert Riera še enkrat dokazal, da je najboljši nogometni trener v Sloveniji.
A pogovarjali se bomo o nečem drugem. O kaosu, v katerega se je sprevrgel zaključek finalne tekme. In pogovarjali so bomo o tem, o čemer bi se pravzaprav morali že zdavnaj. Avtor teh vrstic bi to enostavno moral narediti že v zaključku sezone 2022/2023, ko Španec, nezadovoljen zaradi članka, objavljenega na Sportklubu, ni želel dati izjave njegovemu novinarskemu kolegu.
Dejstvo je, da smo Špancu slovenski mediji dali zelo veliko pozornosti. Moramo biti pošteni in priznati, da nam je to vračal s sočnimi izjavami, predvsem pa s sijajnim nogometom, ki so ga igrale njegove ekipe. S Celjani je Rieri uspelo to, kar ni pred njim še nobenemu trenerju slovenskega kluba. Igral je v četrtfinalu konferenčne lige. Si predstavljate, kaj to pomeni? Slovenski klub je igral med osmimi najboljšimi klubi Uefinega tekmovanja. V družbi Chelseaja, Fiorentine, Betisa … Uspeh brez primere, ki ga je treba pohvaliti. Kaj pohvaliti! Poveličevati.
A kaj, ko ima Albert Riera še tisto drugo plat. Če je nogomet, ki ga igrajo njegove ekipe, res veselje gledati in občudovati, je njegove izjave vse težje poslušati, obnašanje pa vse težje tolerirati. Ne le, da je Riera slab poraženec, Riera je tudi slab zmagovalec.
Bodimo pošteni, v včerajšnjem kaosu po finalni tekmi imajo veliko masla na glavi tudi Koprčani, pomočnik Slaviše Stojanovića Savo Pavičević je proti Rieri pritekel z nečim, kar v nogometnem žargonu poimenujemo ‘džon’. Tudi Ivica Guberac se mora zavedati, da ni več razboriti nogometaš, ampak funkcionar Kopra in da tovrstni ‘obiski’ zelenice niso način za reševanje sporov. Še posebej zato, ker mečejo slabo luč na dejstvo, da je ravno njegovo delo v zadnjih dveh sezonah Koper sploh pripeljalo v finale pokala in znova v Evropo.
Toda vsa tenzija, ki se je sinoči sprostila v Stožicah, bi bila manjša, če si Riera s svojimi številnimi izjavami v minulih letih ne bi nakopal jeze absolutno velike večine nogometnih akterjev, s katerimi pride v stik.
Mediji smo Rieri spregledali marsikaj. Prezrli smo mu takšno in drugačno obračunavanje z nasprotniki, tudi žalitve, pretirano nismo polemizirali niti tega, da je pred dnevi naš nogometni prostor označil kot ‘cirkus’.
No, zdaj pa smo prišli tudi do točke, ko bo očitno Riera govoril le še z izbranimi novinarji in mediji. Le še s tistimi, katerih govorjenje in pisanje mu je po godu. Med njimi je bil sicer do tega trenutka skoraj zagotovo tudi avtor teh vrstic, a prepričani ste lahko, da je zastavljanja vprašanj Špancu z današnjim dnem oziroma tem tekstom konec. Pa naj bo tako, tudi brez Alberta Riere bomo že nekako preživeli.
Mnenja, pogledi, stališča so različna. To je v sodobni družbi in svetu nekaj najbolj normalnega. A ne pri Rieri. ‘My way or no way’ (po moje ali pa sploh ne, op. a.) je reklo, ki smo mu ga že pripisali. Če tak način razmišljanja deluje v klubu, kjer Riera dela, prav. Naj bo tako. Ampak ko zapusti svojo vato, v katero ga zavijajo Celjani, se bo moral naučiti brzdati svoja čustva, poglede, stališča. Sicer lahko na delo v vrhunskem nogometu najvišjega evropskega ranga enostavno pozabi.
Vprašanje je, kako bo z neomajno podporo Rieri in njegovemu obnašanju preživel tudi ugled celjskega kluba. Rusko-ukrajinski vlagatelji z Valerijem Kolotilom na čelu so storili ogromno dobrega, ne le za celjski, ampak za celoten slovenski nogomet. In verjamemo, da si glede na to, kar Riera s svojimi fanti kaže na igrišču, nikakor ne želijo njegovega odhoda. Tudi mi si ga nismo. A vse ima svoje meje.
Riera je takoj po tekmi v studiu Sportkluba priznal, da se zaveda, kako s svojim obnašanjem marsikoga provocira. A da to dela tudi v dobro slovenskega nogometa in za šov. A ponavljamo, vse ima svoje meje. V dobro slovenskega nogometa naj malce razmisli o tem, ali je res na vsakem koraku treba iskati in ustvarjati sovražnike. In izgubiti naklonjenost vseh, ki smo ga zaradi njegove nesporne nogometne genialnosti podpirali.
Komentar avtorja ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje