Haris Vučkić po slabi sezoni v španski Zaragozi pri Rijeki, h kateri je prestopil letos poleti, išče staro formo, s katero je navduševal lani in bil s petimi goli z naskokom najboljši strelec reprezentance. Trenutno ga v zasedbi Matjaža Keka ni zraven, a verjame, da se bo kmalu vrnil.
Haris Vučkić je bil, odkar je daljnega leta 2009 kot 16-letnik prestopil v Newcastle United, deležen precejšnje pozornost slovenske nogometne javnosti. Na kultnem St. James’ Parku, kjer je bil med navijači zelo priljubljen, je kot zelo mlad dočakal priložnost. Podobno je bilo tudi z reprezentanco, za katero je pod vodstvom Slaviše Stojanovića debitiral kot 19-letnik.
Potem so ga ustavile poškodbe. Sledila so leta selitev po številnih otoških klubih (Cardiff, Rotherham, Rangers, Wigan in Bradford), pri katerih pa, tudi zavoljo novih zdravstvenih težav, ni dočakal prave priložnosti.
Ko je leta 2017 prišel na Nizozemsko in okrepil Twente, je njegov razvoj ustavila še ena huda poškodba, zaradi katere je bil odsoten kar leto dni, potem pa je le dočakal svoj trenutek in v sezoni 2019/20 v prvi nizozemski ligi dosegel enajst golov.
To je bilo tudi obdobje, v katerem je dočakal uveljavitev v dresu Slovenije in za njo v letu 2020 zabil kar pet golov. Štiri v Ligi narodov. Zdelo se je, da se je v zasedbi Matjaža Keka učvrstil, a se je po selitvi v Zaragozo v drugo špansko ligo njegova pot spet ustavila. V 17 nastopih v drugi španski ligi ni zadel niti enkrat in izpadel s selektorjevega seznama.
V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2022 je marca zaigral na dveh tekmah, potem pa ga ni bilo več zraven. V reprezentanci ga ni niti zdaj, ko Slovenijo čakata tekmi proti Malti in Rusiji. “To je razumljivo, saj nisem igral,” je 29-letni napadalec povedal, ko smo ga s SportKlubom obiskali na Reki. “Verjamem pa, da bom kmalu spet reprezentant,” je ob tem dodal.
Kako do reprezentančnega dresa priti, seveda ni skrivnost. S čim boljšimi igrami v dresu Rijeke, h kateri je ob koncu poletnega prestopnega roka prestopil. “Selektor večkrat obišče Reko, zato se ne bojim, da me ne bo opazil, če bom dobro igral,” je še dejal slovenski nogometaš, ki so ga navijači in ljudje v klubu, v katerem ima družbo v rojaku Adamu Gnezdi Čerinu, hitro vzljubili. Kako ga ne bi, saj je vedno dobre volje in nasmejan.
Kako se počutite na Reki?
Dobro. Je podobno kot današnji dan. Sončno. Zadovoljen sem. Za zdaj je tukaj vse super. Kot sami vidite, imamo vrhunske pogoje za delo. Ekipa je tudi dobra. Imamo pozitivne rezultate, zaradi tega je tudi vzdušje v garderobi odlično. Tudi igranje na tem stadionu je super. Idila. Pogled s tribun, gledaš tekmo, malo pogledaš proti morju … Za zdaj sem zadovoljen.
Kako ste zadovoljni z do zdaj prikazanim?
Precej pozneje sem začel s pripravami v Španiji. Ko sem prišel, so oni že odigrali sedem tekem v prvenstvu in nekaj v Evropi. Fizično sem zaostajal, ampak sem optimist, tako da vem, da jih bom oziroma sem jih že ujel. Na začetku sem zaostajal. Na treningih sem delal še več, na tekmah sem rastel, iz minute v minuto se bolje počutim. Za zdaj sem zadovoljen. Vsak nogometaš želi igrati. Ko dobim priložnost, vedno dam svoj maksimum.
Vaše osebne želje?
Nočem se obremenjevati. Normalno, vsak ima svoje cilje, ampak vedno govorim, naj bo igrišče ogledalo mojih nastopov. Seveda kot napadalec, sprednji vezist, hočem asistirati in zabijati gole. Upam, da bom lahko pripomogel ekipi. Za zdaj sem pri treh golih.
Cilji kluba? Trenutno ste z Rijeko na vrhu prvenstvene lestvice.
Prvenstvo je zelo izenačeno, predvsem na vrhu ima pet, šest ekip podobno število točk. Zanimivo bo. V klubu gremo iz tekme v tekmo. Po koncu prvenstva bomo govorili o tem, kje smo. Na vsaki tekmi želimo zmagati. Za zdaj nam gre dobro. Pogled na lestvico je lep. Upam, da bo tako tudi ostalo.
Kakšna je liga?
Kar močna. Veliko je talentov, tudi po hrvaški reprezentanci, ki je zelo močna, se vidi, da je liga kakovostna. Igral sem na Nizozemskem, v Španiji, Angliji … Z lahkoto se hrvaška liga lahko primerja z nizozemsko ligo. Ekipe ne nabijajo žoge, vsak hoče igrati, kar mi je všeč. Za zdaj sem zelo zadovoljen.
Kakšno je življenje na Reki?
Lepo. Živimo blizu morja. Vedno sem si želel živeti na obali. V prostem času sem večinoma z družino, z ženo in dvema hčerkama. Ko sem prišel, mi je Adam razkazal Reko. Oba živiva v Opatiji, to mesto so mi za življenje priporočali vsi. Lepo je.
Je na Reki še čutiti vpliv rezultatov Matjaža Keka?
Selektor je v tem klubu naredil veliko, tako da se o njem še vedno govori. Ko pride Slovenec v ta klub, se ga vedno omenja. Tudi sicer smo tukaj Slovenci zelo priljubljeni. Veliko nas je šlo skozi ta klub. Tudi trener Simon Rožman. Tukaj se zafrkavajo in pravijo, da ne morejo brez Slovencev. Normalno je, da sta v klubu vedno dva Slovenca. Zdaj sva to Adam in jaz.
Trener Rijeke od njega pričakuje ogromno
“Haris je nogometaš, ki potrebuje nekaj časa, da pride na svojo raven. Na treningih in tekmah, ki jih je odigral do zdaj, je dokazal, da ima velik potencial. Tukaj smo, da mu pomagamo, on pa bo zagotovo lahko pomagal nam z goli in asistencami. Zdaj tekme že začenja od prve minute. Prepričan sem, da bo iz tekme v tekmo boljši,” je o Vučkiću povedal trener Rijeke Goran Tomić, ki izkušenega slovenskega napadalca vidi predvsem na mestu za napadalcem.
“Opazovali smo ga dlje časa. Je nogometaš, ki nam pride še kako prav. Lahko igra tako v napadu kot v zvezni vrsti. Če igramo z enim napadalcem, je on tisti, ki stoji za njim. Od njega v napadu pričakujem ogromno. Prepričan sem, da bo zabil veliko golov in prispeval veliko asistenc. O njem lahko govorim samo v superlativih. Je odličen nogometaš in izreden fant,” je o Vučkiću, ki je k Rijeki posojen, še povedal Tomić in dodal, da si ga želi, tako kot Adama Gnezdo Čerina, v klubu zadržati čim dlje.
Kako je poleti prišlo do prestopa?
Poklical me je direktor Robert Palikuča. Pogovorila sva se glede opcije v Rijeki, predstavil mi je projekt. V Zaragozi nisem igral, kar mi seveda ni bilo všeč. Če ne igraš, te v nogometu hitro pozabijo. Ko je prišla opcija z Rijeko, na začetku nisem bil najbolj navdušen, potem pa je bilo vse več pozitivnih stvari in na koncu sem se odločil za prihod na Reko.
Ste imeli ponudbe iz Slovenije? Govorilo se je, da se je za vas zanimal Maribor.
Res je, Maribor je pokazal interes, ampak moja glava in srce sta bili bolj nagnjeni k Rijeki, tako da sem se odločil, tako kot sem se. Bil sem v stikih z mariborskim klubom prek agenta, ampak sem se na koncu odločil, da pridem sem.
Prihodnost?
Seveda si želim, da bi šel še korak višje. Za zdaj sem tukaj na posoji z možnostjo podaljšanja za dve leti. Po koncu sezone bomo videli, kako in kaj. Si pa seveda želim, da bi igral čim bolje in zabil čim več golov. To je tudi cilj Rijeke. Želi si čim več nogometašev, ki se izkažejo in jih potem prodajo naprej. Tako se klub preživlja, tako da sem se videl v tem projektu.
Reprezentanca? Že nekaj časa vas ni več zraven.
Ko sem bil poklican in sem dobival priložnost, sem jo vedno poskušal maksimalno izkoristiti. Ko v Zaragozi nisem igral, sva se s selektorjem pogovarjala. V šestih, sedmih mesecih je moja pripravljenost padla, kar je največji razlog, da nisem bil zraven. To je tudi razumljivo. Zdaj sem tukaj, dobivam priložnost, skušal bom izkoristiti te minute. Upam, da bo prišel tudi vpoklic.
Kako ste videli septembrske tekme Slovenije?
Začeli smo z remijem proti Slovaški, kar je, mislim da, pozitiven rezultat. Odigrali smo dobro tekmo. Proti Malti je bil glavni cilj, da prebijemo njihov gol in pridemo do zmage, kar nam je tudi uspelo. Tekma s Hrvaško pa … Da, slaba je bila, tako da …. Nič, treba je gledat naprej. Zdaj je na sporedu naslednja akcija. Treba je pokazati odziv po tekmi v Splitu. Verjamem, da nam bo uspelo iztržiti pozitiven rezultat.
Je bilo težko po splitskih 0:3 priti v garderobo Rijeke?
Seveda, bilo je nekaj zbadanj pred in še bolj po tekmi. Jaz in Adam sva bila za Slovenijo, drugi so držali s Hrvaško. Morala sva “požreti” zbadljivke in iti dalje.
Kaj se je v Španiji, kjer na koncu sploh niste igrali, dogajalo?
V prvih treh, štirih mesecih je bilo zame dobro. Dobival sem priložnosti, ampak ekipi je šlo slabo. Nizali smo slabe rezultate, pritisk je bil vse večji. Sploh na nas, napadalce. Malo priložnosti smo imeli, nismo zabijali golov. Potem sta se zamenjala trener in direktor, ki me je pripeljal. Od takrat naprej nisem več dobil priložnosti. Prišla sta nov direktor in nov trener, imela sta druge načrte, druge igralce, jaz pa sem izpadel iz vseh kombinacij.
Se v reprezentanci še vidite? Ste bili pred zadnjo akcijo tudi v stikih s selektorjem?
Seveda, v reprezentanci se še vidim. Sloveniji nikoli ne bom rekel ne. Za reprezentanco si vedno želim igrati. Nazadnje sem se s selektorjem pogovarjal, ko je Rijeka igrala proti Hibernianu. Rekel mi je, naj delam trdo. Naj čim prej skušam priti v ekipo in skušam igrati čim bolje. Trudim se, da bi bilo res tako. Začetek ni bil slab, a verjamem, da bo v nadaljevanju še veliko bolje. Verjamem vase, z reprezentanco imam še velike cilje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje