Po prvi akciji v letošnjem letu, ki je naznanila začetek novega obdobja slovenske nogometne reprezentance, smo preverili, iz kakšnega bazena selektor Matjaž Kek črpa kandidate za izbrano vrsto, koga ima še na voljo in kaj si lahko obeta v prihodnosti. Kaj smo ugotovili?

Vratarji:

Slovenija je, ko beseda nanese na vratarje, nogometni fenomen. Nabora, kot ga ima Matjaž Kek, se ne bi branili niti selektorji precej močnejših reprezentanc od slovenske.

Kdo je steber?

Jan Oblak, seveda. Pri 29 letih je kot član Atletico Madrida že vrsto let eden najboljših vratarjev na svetu in ni razloga, da to ne bi bil še naslednjih nekaj let. Podobno velja za njegovo vlogo v reprezentanci, v kateri je nesporna avtoriteta in njen kapetan, okoli katerega selektor gradi prihodnost.

Kdo je za njim?

Žiga Frelih je pri 24 letih kot član Gil Vicenteja eden najboljših vratarjev v prvi portugalski ligi in je kot tak v odličnem položaju, da v naslednjih letih naredi še kak korak naprej.

Vid Belec je star 31 let in ima za seboj skoraj 200 nastopov v prvi in drugi italijanski ligi. Vratar Salernitane je že vrsto let odlična rezervna opcija za slovenska vrata in bo to lahko še nekaj let.

Kdo je še na voljo?

Samir Handanović, kapetan milanskega Interja, ki se v prvi italijanski ligi bliža številki 600 nastopov, ima 37 let, od reprezentance se je poslovil že pred časom, a v teoriji za njo še vedno lahko igra.

Igor Vekić je pri 23 letih zbral lepo število tekem v prvi slovenski ligi, potem pa lansko poletje odšel v prvo portugalsko ligo, v kateri pri Pacosu de Ferreiri za zdaj nastopa le v pokalu, a je zagotovo vratarska perspektiva.

Luka Janžeković se pri 25 letih približuje številki 200 nastopov v prvi slovenski ligi in kot član Aluminija že nekaj let spada med najboljše vratarje v njej.

Matic Kotnik je že malce pozabljen in trenutno poškodovan, a ima obilo izkušenj iz prve grške lige, v kateri je trenutno član Volosa. Pri 31 letih zagotovo še ni rekel zadnje.

Ažbe Jug je pri 30 letih že dve leti številka ena Maribora, pred tem je povečini igral vlogo rezervista klubov v prvi francoski, portugalski in nizozemski ligi. Dolgo časa je bil mladi reprezentant.

Aljaž Ivačič je star 28 let in v zadnjem času redno igra za Portland v severnoameriški ligi MLS. Pred tem je nabral ogromno izkušenj v prvi slovenski ligi in z Olimpijo tudi postal prvak.

Ajdin Mulalić prihaja iz Bosne in Hercegovine, a ima tudi slovensko državljanstvo, tako da bi lahko zaigral tudi za Slovenijo. Pri 27 letih je kot član Domžal v tej sezoni med najboljšimi vratarji slovenske lige.

Nejc Vidmar ima 33 let in je trenutno član Ionikosa, za katerega pa v prvi grški ligi ne igra. Pred tem je bil vrsto let med najboljšimi vratarji slovenske lige in je še vedno njen rekorder glede na število minut brez prejetega gola. Pogosto je bil v preteklosti tudi reprezentant, a debija ni dočakal.

Kdo je perspektiva za prihodnost?

Martin Turk je pri 18 letih že številka ena v mladi slovenski reprezentanci, za katero je debitiral s 17 leti. Nase je opozoril v zadnjem času, ko je pri Parmi nadomestil odsotnega velikana Gianluigija Buffona in v drugi italijanski ligi zbral štiri nastope.

Domen Gril ima 20 let, je rezervni vratar mlade reprezentance, že nekaj časa pa kot posojen član nemškega Hoffenheima v drugi portugalski ligi nastopa za Academico.

Osrednji branilci:

Tudi nad rešitvami, ki jih ima na mestu osrednjih branilcev, se selektor ne more niti najmanj pritoževati. V zadnjih letih trije najpomembnejši redno igrajo v močnih ligah, imajo izkušnje iz lige prvakov in za sabo tudi kar nekaj nastopov v reprezentanci.

Kdo je glavni?

Jaka Bijol je že pri 23 letih postal steber slovenske obrambe, o tem ni dvoma. Za njim je že 27 nastopov v članski reprezentanci, bliža pa se stotici v dresu velikana ruskega nogometa, moskovskega CSKA. Zanj je igral tudi v ligi prvakov. Ima tudi izkušnje z igranjem v drugi nemški in prvi slovenski ligi. Kakovost kaže na vsakem koraku in je rešitev še vsaj za desetletje.

Kdo je za njim?

Miha Mevlja je še en branilec, čigar status pri 31 letih ne bi smel biti vprašljiv. Pa čeprav v zadnjem času v turški ligi za Alanyaspor ne igra. Ima pa zato številne izkušnje. Več kot sto nastopov v elitni ruski ligi, skoraj 50 nastopov za Slovenijo, igral je tudi v Romuniji …

Miha Blažič prav tako še nekaj časa ne bi smel biti vprašljiv. Pri 28 letih je za njim kopica osvojenih lovorik z madžarskim Ferencvarošem, s katerim je zaigral tudi v ligi prvakov in v njegovem dresu redno in praktično neprekinjeno igra že peto leto.

David Brekalo je po prestopu na Norveško v Vikingu opozoril nase in si prislužil vpoklic selektorja, ekspresno pa tudi debi. Pri 23 letih bo zanimivo videti, kako se bo razvijala njegova kariera.

Kdo je še na voljo?

Aljaž Struna je pred časom precej redno igral za reprezentanco in se izkazal, zdaj pa ga že nekaj časa ni zraven. Star je 31 let in od januarskega odhoda iz Montreala brez kluba.

Mitja Križan je po povratku iz tujine v dresu Brava med najboljšimi branilci slovenske lige. Star je 24 let.

Nemanja Mitrović je v reprezentanci ne tako dolgo nazaj že igral, potem pa se poškodoval. Zdaj je spet nazaj in redno nastopa za Maribor. Star je 29 let.

Kenan Bajrić redno igra za Pafos v prvi ciprski ligi, a ga v reprezentanci, za katero je do zdaj zbral štiri nastope, ni. Star je 27 let.

Luka Krajnc, ki je bil pred desetletjem eden največjih upov slovenskega nogometa, ni upravičil najvišjih pričakovanj, a ima še vedno spodobno kariero. Po številnih izkušnjah, ki jih je nabral v Italiji, zdaj igra za Hannover v drugi nemški ligi, a je imel v zadnjem času nekaj zdravstvenih težav. Tudi on je star 27 let.

Matija Boben, še en malce pozabljeni občasni reprezentant, nastopa za Ternano v drugi italijanski ligi. V drugi polovici sezone ne več tako redno kot v prvi. Star je 28 let.

Kdo je perspektiva za prihodnost?

Dušan Stojinović je pri 21 letih kapetan mlade reprezentance z izkušnjami igranja v elitni ruski ligi in več kot sto nastopi za Celje. Kot tak je zagotovo eden od tistih, ki lahko ciljajo na lepo reprezentančno prihodnost.

Gašper Pečnik ima komaj 19 let, a je že povsem blizu številke 50 nastopov v prvi slovenski ligi za Aluminij. Je tudi mladi reprezentant.

Vanja Drkušić je po odličnih igral v prvem delu sezone za Bravo z 22 leti prestopil v rusko prvo ligo, v Soči, in tam že začel igrati.

David Zec je še en mladi reprezentant, ki se je po izkušnji iz tujine (Benfica Lizbona) vrnil v Celje in tam redno igra. Pri 22 letih ima tudi on lepo nogometno prihodnost.

Amir Feratović ima 19 let in se prebija med člane pri Romi. Igra za mladinsko ekipo, nekajkrat pa je bil tudi na klopi članske, pri kateri je šef sloviti Jose Mourinho.

Žiga Laci je z vsega 18 leti v drugi polovici prejšnje sezone redno igral za velikana grškega nogometa, AEK iz Aten, potem pa izpadel iz konkurence in zdaj, ko je star 19 let, nastopa za drugo ekipo.

Jan Gorenc je pri 22 letih že povsem blizu stotih nastopov v prvi slovenski ligi, v kateri v tej sezoni redno igra za prvaka Muro.

Marcel Ratnik je pri 18 letih eden večjih upov Olimpije, ki pa še ni dobil prave priložnosti v kontinuiteti. To se utegne s prihodom novega trenerja spremeniti.

Samo Matjaž ima komaj 17 let in redno igra za mladince milanskega Interja, s katerimi je nastopil tudi v mladinski ligi. Kako obetaven je, priča dejstvo, da je Inter zanj Spalu poleti plačal kar pol milijona evrov odškodnine.

Domen Zajšek se med člane prebija pri mladincih Rome. Star je 18 let.

Desni bočni branilec:

Tudi nad izbiro na desni strani obrambe oziroma v novem sistemu s tremi branilci zvezne vrste selektor Slovenije ne more biti nezadovoljen. Rešitve niso na najvišji svetovni ravni kot pri izbiri vratarja, a vseeno kotirajo zelo visoko.

Kdo je steber?

Petar Stojanović, nedvomno. Nogometaš s številnimi evropskimi izkušnjami, ki zdaj igra v prvi italijanski ligi za Empoli, ima pri 26 letih pred seboj še vrsto let igranja. V reprezentanci se je v zadnjem času povsem uveljavil in je ob obrambi eden njenih najbolj kreativnih igralcev v napadu kot tak pa v luči ne najbolj prepričljivih predstav Slovenije v napadu nepogrešljiv.

Kdo je za njim?

Žan Karničnik je pri 27 letih sredi sezone življenja, v kateri je najprej premikal mejnike z Muro, si potem prvič v karieri priboril prestop v zelo spodoben klub v tujino (Ludogorec), zdaj pa se uveljavil še v reprezentanci, v kateri ga selektor sicer bolj kot osrednjega, kar igra v klubu, vidi na desni strani slovenske obrambe oziroma v novem sistemu zvezne vrste.

Kdo je še na voljo?

Nejc Skubic še naprej redno in dobro igra v prvi turški ligi za Konyaspor, a pri 32 letih je priložnost za bogato reprezentančno pot že zamudil. Z zdajšnjim selektorjem nikakor ne “klikneta”. Na zadnji reprezentančni akciji v Katarju ga ni bilo.

Martin Milec pri 30 letih redno in dobro igra za Maribor, ima kar nekaj izkušenj iz tujine, v reprezentanci je že bil.

Andraž Struna je bil v reprezentanci pred časom pomemben člen, odigral je 27 tekem, toda zdaj ga zraven ni že nekaj časa. Vprašanje je, ali še kdaj sploh bo. Trenutno je star 32 let in po odhodu iz Triestine že več kot pol leta brez kluba.

Žiga Kous je star 29 let in eden glavnih obrazov sanjskega obdobja Mure.

Matej Palčič je star 28 let in se s Koprom bori za naslov prvaka, za seboj pa ima veliko izkušenj. Tako iz slovenske lige kot Evrope in tujine. Enkrat je nastopil tudi v reprezentanci.

Matija Rom je po odhodu iz Slovenije najprej igral v prvi hrvaški ligi, zdaj pa že nekaj časa redno nastopa za Kolos v prvi ukrajinski ligi. Zaradi vojne v Ukrajini trenutno sicer ni aktiven, a pri 23 letih ima še dovolj časa, da naredi nekaj korakov naprej.

Kdo je perspektiva?

Žan Trontelj je pri 21 letih kot član Brava eden najboljših bočnih branilcev v ligi, po nekaterih parametrih celo najboljši.

Mitja Ilenič ima komaj 17 let in navdušuje pri Domžalah, kjer je pri Dejanu Djuranoviću naletel na trenerja, ki zaupa mladim. Prav zanimivo bo spremljati, kaj mu bo po nedavni ekspresni eksploziji uspevalo v prihodnosti.

Mark Španring pri Bravu, za katerega je pri 20 letih že prek sto nastopov, redno nabira izkušnje in je tudi mladi reprezentant.

Levi bočni:

Tukaj ima selektor morda največ težav. Zakuhal si jih je, z manevrom s kapetanskim trakom, najverjetneje kar sam.

Kdo je glavni?

Jure Balkovec na zadnji reprezentančni akciji ni dobil niti minute, zato je vprašanje, ali je svoje mesto v enajsterici izgubil. Toda glede na to, da je v zadnjih kvalifikacijah prav na vsaki tekmi igral od prve minute, pri 27 letih pa je pri več kot 100 nastopih v prvi slovenski, več kot 50 nastopih v prvi italijanski in več kot 50 tekmah v prvi turški ligi nogometašu Karagümrüka še vedno dajemo prednost.

Kdo je za njim?

Gregor Sikošek je na zadnji reprezentančni akciji dobil priložnost na levi strani in zadovoljil, prislužil si je tudi selektorjeve pohvale. Bomo videli, kako bo s 27-letnim članom Maribora v prihodnosti.

Kdo je še na voljo?

Bojan Jokić je star 35 let, uradno še vedno kapetan Slovenije, ki pa je potihoma izginil s selektorjevega radarja in Oblaku predal tako želeni kapetanski trak. Čeprav že peto leto redno igra za Ufo v izjemno močni ruski ligi, za nameček v postavitvi s tremi branilci, že dve leti in pol ostaja pri številki sto reprezentančnih nastopov. O izkušnjah pri njem nima smisla razpredati preveč. Omenimo le, da je redno igral tudi v prvi italijanski in francoski ligi …

Mario Jurčević je bil v reprezentanci že nekajkrat zraven, pri 26 letih redno igra za Osijek in se z njim bori za zgodovinski naslov prvaka. Kljub temu ga na zadnji reprezentančni akciji ni bilo.

Sven Karić je tokrat ostal brez selektorjevega vabila, a ima pri 23 letih in ob dobrih igrah pri Domžalah, kjer je nepogrešljiv, še dovolj časa, da ga prepriča.

Erik Janža ima prav tako 28 let, a se zdi, da je s strani Slovenije povsem pozabljen. Pa čeprav mu gre v prvi poljski ligi v majici Gornika odlično in igra ravno na poziciji levega vezista v formaciji s tremi branilci, na katero naj bi v prihodnosti računal slovenski selektor. Za Slovenijo je, zdaj že dolgih osem let nazaj, enkrat že igral.

Kdo je perspektiva?

Vid Koderman kot posojen član Maribora v tej sezoni igra za sežanski Tabor in to počne zelo dobro. Pri 18 letih je velik up.

Žan Kolmanič je januarja letos zapustil Maribor in se z 22 leti podal čez Atlantski ocean, v severnoameriško MLS, v kateri se je ustalil v postavi Austina.

Michael Pavlović ima 20 let in je mladi reprezentant, v tej sezoni pa standardni član enajsterice Olimpije, ki pa je v zadnjem času ta status izgubil. Verjamemo, da ga bo s prihodom novega trenerja Roberta Prosinečkega vrnil nazaj.

Vezisti:

Tudi na sredini ima Slovenija na voljo kar nekaj nogometašev s spoštljivim življenjepisom in tudi številnimi izkušnjami. Seveda, lahko bi bilo še bolje, a v preteklosti smo se na velika tekmovanja uvrščali z igralci precej slabšega rezimeja.

Kdo je glavni?

Jasmin Kurtić je že desetletje redni član začetne enajsterice Slovenije. Pri 33 letih se njegov čas počasi izteka, a bo še vsaj en cikel zagotovo zraven in nezamenljiv. Glede na strelsko formo, ki jo kaže pri Paoku, bi od njega pričakovali tudi kakšen reprezentančni gol, a to ni njegova glavna naloga, tako da ga zaradi tega ne gre grajati preveč.

Kdo je zraven?

Miha Zajc ima pri 27 letih za seboj številne tekme v prvi italijanski, slovenski in zdaj turški ligi, v kateri v zadnjem času sijajno igra za Fenerbahče. Pričakujemo, da bo v naslednjih letih glavni kreator igre Slovenije, v dresu katere se je uveljavil ob koncu prejšnjih kvalifikacij. S sedmimi goli je tudi najboljši strelec reprezentance, ki je nastopala v Katarju.

Sandi Lovrić je bil v prejšnjih kvalifikacijah pomemben člen Slovenije in strelec zadetka za zgodovinsko zmago nad Hrvaško. Pri 24 letih je pred njim še vrsto let igranja v reprezentance, zanimivo pa bo videti, ali bo po poletnem prestopu iz Lugana v Udinese v prvi italijanski ligi naredil korak naprej.

Adam Gnezda Čerin se je v zadnjih kvalifikacijah učvrstil v začetni postavi Slovenije in svojega mesta ne izpusti iz rok. Pri 22 letih utegne vezist Rijeke postati rešitev za naslednje desetletje.

Domen Črnigoj pri 26 letih kot član Venezie redno nastopa v prvi italijanski ligi, medtem ko je njegova reprezentančna pot precej bolj razburkana. Enkrat je zraven, drugič ni. Enkrat igra, drugič ne. Zagotovo je lahko v prihodnosti ena od rešitev.

Dejan Petrović ima 24 let in za seboj številne nastope v prvi avstrijski ligi, v kateri redno igra za dunajski Rapid. Kljub temu, da ima izkušnje tudi iz Evrope, selektor za zdaj v njem še ne vidi nogometaša, na katerega bi resneje računal.

Kdo je še na voljo?

Rene Krhin je dolgoletni reprezentant, ki je za Slovenijo zbral 48 nastopov, a v njenem dresu že skoraj tri leta ne igra. Nazadnje je reprezentančni dres oblekel ob zaključku kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2020. Nekdanji nogometaš milanskega Interja si kruh trenutno sicer služi v Avstraliji, kjer igra za Western United.

Leo Štulac je nazadnje ostal brez reprezentančnega vabila, toda pri 27 letih ima kar nekaj izkušenj z najvišje ravni, zato je zagotovo še nogometaš, ki lahko pomaga.

David Tijanić pri 24 letih precej redno igra za Götzepe v turški prvi ligi in je dosegel kar nekaj zadetkov, toda tokrat ostal brez selektorjevega vabila. Zagotovo lahko upa na to, da bo kmalu drugače.

Jan Repas po neuspelem preizkusu v tujini v tej sezoni redno in dobro igra za Maribor. Pri 25 letih ima ta vezist, ki je za Slovenijo v preteklosti nekajkrat že zaigral, zagotovo priložnost, da se spet poskusi prebiti v ospredje.

Timi Max Elšnik se po hudi poškodbi vrača na igrišče in upa, da bo po povratku v dresu Olimpije spet tako dober, kot je bil. Če bo, lahko računa na vrnitev v izbrano vrsto.

Mitja Lotrič, ki je bil ob naslovu Celja najboljši igralec lige, se je po neuspeli avanturi v tujini vrnil k državnemu prvaku Muri in igra zelo dobro. Je najboljši asistent lige. Pri 27 letih se mu z reprezentančno uveljavitvijo malce že mudi.

Denis Popović pri 32 letih redno igra v prvi ciprski ligi za Anorthosis Famagusto, ima veliko izkušenj iz Rusije in Švice, toda po rdečem kartonu na odločilni tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2020 proti Avstriji ga v reprezentanci ni bilo več. In ga tudi v prihodnosti najverjetneje ne bo.

Amir Dervišević je po letih igranja za Maribor lani odšel v Indijo, a se od tam hitro vrnil in prekinil pogodbo. Trenutno je brez kluba, pri 29 letih pa nogometa verjetno ne namerava nehati igrati.

Nino Kouter je bil v reprezentanci že nekajkrat in na selektorja napravil dober vtis. Z odhodom iz prvaka Mure, pri kateri je bil eden glavnih akterjev zmagovite zasedbe, v turško drugo ligo k Manisi si ni naredil usluge. Star je 28 let.

Sandi Ogrinec si je po odličnih igrah v prvem delu sezone za Bravo prislužil prestop v prvo avstrijsko ligo, okrepil je Tirol in zanj že začel igrati. Star je 23 let, pred njim pa so odprta vrata, da pokaže svoj potencial.

Kdo je perspektiva za prihodnost?

Tomi Horvat ima 22 let in je v Katarju dočakal reprezentančni debi. Glede na njegov vzpon, ki ga v zadnjem času kaže pri Muri, bomo nestrpno spremljali, v katero smer bo šla njegova nogometna pot.

Svit Sešlar je pri 20 letih eden glavnih projektov Olimpije za prihodnost. Se lahko zgodi, da bo tako tudi z reprezentanco? Talent zagotovo je.

Tamar Svetlin je star 20 let, približuje pa se stotim nastopom v prvi slovenski ligi, v kateri je poleti dvignil veliko prahu z odmevnim prestopom iz Domžal v Celje. Tam ima lepo priložnost, da pod budnim očesom Simona Rožman napreduje in se prebije tudi do članske reprezentance. Zdaj redno igra za mlado izbrano vrsto.

Aljaž Antolin je z 19 leti dobil pomembno vlogo pri Mariboru in jo odlično izkoristil. Ko je tako, potem je jasno, da gre za pravi “material”. V prihodnosti bomo dobili odgovor na vprašanje, ali je to res.

Luka Ticić po poletnem prihodu na Bonifiko iz drugoligaške Krke v Kopru, ki se bori za naslov, redno in dobo igra. Če bo podoben preskok naredil tudi v naslednji sezoni, si lahko od njega obetamo veliko. Pri 21 letih je še mlad.

Žan Rogelj je star 22 let in že drugo sezono redno igra za Tirol v prvi avstrijski ligi. “Povohal” je tudi že člansko reprezentanco in redno igral za mlado.

Tio Cipot je pri vsega 18 letih v tej sezoni zbral 19 nastopov v prvi ligi za Muro, dvakrat je zaigral tudi v Evropi.

Benjamin Markuš pri 21 letih že drugo sezono redno igra za Domžale, je pa tudi mladi reprezentant.

Bor Žunec ima komaj 17 let in se med člane prebija pri mladincih Udineseja.

Žan Jevšenak se na člansko raven skuša prebiti prek mladinske ekipe Benfice iz Lizbone.

Napad:

Kdo je glavni?

Josip Iličić. Tudi tukaj ni najmanjšega dvoma, se pa veliko večji dvomi porajajo ob vprašanju, ali bo Slovenija na svojega nogometnega virtuoza v prihodnosti še računala. Zaradi znanih težav za Atalanto že nekaj časa ne igra, zato je vprašljivo, ali bo za junijski termin in prve štiri etape lige narodov nared. Še veliko pomembnejše je vprašanje, ali bo zraven ob začetku kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2024 in to, v kakšnem stanju bo. Glede na to, da bo takrat star že 35 let, ne moremo biti preveliki optimisti. Kako zelo Slovenija pogreša njegovo lucidnost v napadu, pa smo se lahko prepričali tudi v Katarju.

Kdo je še zraven?

Benjamin Šeško je star komaj 18 let, a mora postati že zdaj udarni napadalec Slovenije. Ta si ne more privoščiti, da ne bi v ogenj porinila fanta, ki je med največjimi talenti svoje generacije na svetu. Redno igra za RB Salzburg, ki je z naskokom najboljši klub avstrijske lige in konkurenčen tudi v Evropi. Že v naslednji sezoni pričakujemo, da bo tam dokončno eksplodiral in postal tarča največjih evropskih klubov.

Andraž Šporar je star 28 let in bo moral počasi gole bolj redno začeti zabijati tudi v reprezentanci, v kateri je po 35 nastopih trenutno pri številki pet. Zanimivo bo videti, kako se bo razpletla njegova angleška zgodba pri Middlesbroughu, ki je bila v prvi polovici sezone pravcata pravljica, v zadnjih tednih pa ni več tako.

Benjamin Verbič je še en dolgoletni reprezentant, od katerega v naslednjih letih pričakujemo dokončno eksplozijo. Trenutno je pri petih golih v 40 nastopih. Za njim so turbulentni meseci in odhod iz Ukrajine, kjer je v zadnjih letih redno igral za kijevski Dinamo. Do konca sezone bo branil barve varšavske Legie. Držimo pesti, da se bo na Poljskem izkazal.

Žan Celar pri 23 letih redno igra in zabija gole v prvi švicarski ligi za Lugano, zelo dobro pa je izkoristil tudi minute, ki jih je v reprezentanci do zdaj dobil.

Luka Zahović v zadnjem času dobiva kar nekaj priložnosti v reprezentanci, na prvi gol pa še čaka. V Pogonu, ki se na Poljskem bori za naslov, zdaj ni več nezamenljiv.

Kdo je še na voljo?

Jan Mlakar je malo zraven, pa malo spet ni. Star je 23 let, tako da ima za reprezentančno uveljavitev še veliko časa, toda najprej bo moral začeti redno igrati za svoj klub. V zadnjem času za splitski Hajduk tega ne počne.

Maks Barišić je še vedno prvi strelec slovenske lige in bi, če se ne bi huje poškodoval, najverjetneje dočakal prvi reprezentančni vpoklic. Tako pa je pri 26 letih na poti dolgotrajnega okrevanja in upanja, da bo do forme, ki jo je kazal v tej sezoni, še kdaj prišel.

Haris Vučkić je bil s petimi goli najboljši strelec lige narodov 2020, ki jo je Slovenija dobila. Zdaj ga že nekaj časa v reprezentanci ni. V Rijeki sicer redno igra. V tej sezoni je dosegel osem golov. Star je 29 let.

Alen Ožbolt, z desetimi goli najboljši strelec v zgodovini mlade reprezentance, še naprej čaka na debi v članski izbrani vrsti. Selektorja ni prepričal niti zdaj, ko je z 12 goli kot član Hapoela Haife med najboljšimi strelci prve izraelske lige. Pri 25 letih pri čakanju na priložnost v majici Slovenije čas še ima.

Blaž Kramer je zlata rezerva Züricha, ki hiti k naslovu švicarskega prvaka, in pogosto zabija gole zanj, toda na zadnjem selektorjevem seznamu se ni znašel. Star je 25 let, priložnosti bo še kar nekaj.

Tim Matavž, ki je bil pred leti predviden za dolgoletnega prvega napadalca Slovenije in morda človeka, ki bo zrušil strelski rekord Zlatka Zahovića (35 golov), je reprezentančno kariero očitno končal pri 11 golih. V izbrani vrsti ga ni bilo že leto in pol. Vprašanje, če še kdaj bo. Star je 33 let, igra na Cipru za Omonio Nikozijo, v tej sezoni pa je dosegel vsega tri gole.

Robert Berić je še en izkušeni nogometaš in nekdanji reprezentant, ki ga že nekaj časa ni bilo na selektorjevem seznamu. Nazadnje je bil ta 30-letni napadalec zraven pred dvema letoma in pol. Trenutno je brez kluba, potem ko je zapustil Chicago in severnoameriško MLS. Kariero naj bi nadaljeval na Kitajskem, a potrditve prestopa še nismo dočakali.

Damjan Bohar ima prav tako 30 let, prav tako pa ga v reprezentanci že nekaj časa ni bilo zraven. Za Osijek se na Hrvaškem bori za naslov prvaka, a v zadnjem času ne igra preveč.

Rudi Požeg Vancaš pri Mariboru ni upravičil visokih pričakovanj, ki jih je prinesel s seboj iz Celja, in pozimi zapustil Ljudski vrt. Preselil se je v Ukrajino, a potem zaradi izbruha vojne za Černomerec še ni zaigral. Njegov status je neznanka. Star je 28 let.

Mustafa Nukić je pri 31 letih gonilna sila napada Olimpije in eden najboljših nogometašev v ligi, ki je eksplozijo talenta dočakal v poznih letih. Lahko na podoben način pride še do reprezentančnega vpoklica? Zakaj pa ne.

Amadej Maroša je po številnih pomembnih golih v majici Mure – zadel je tudi pri zmagi za naslov v Mariboru in zmagi nad Tottenhamom – pozimi odšel na Ciper. Okrepil je AEL Limasol, za katerega je do zdaj dosegel dva gola.

Andres Vombergar, Argentinec, ki je v majici Olimpije postal ljubljenec navijačev, dočakal pa tudi nastop v B reprezentanci Slovenije, članski izbrani vrsti očitno ne bo pomagal. Pri 27 letih je daleč stran, v Mehiki, za tamkajšnji San Luis pa je v tej sezoni zmogel vsega dva gola.

Lovro Bizjak se je po ligi prvakov, ki si jo je priboril s Šerifom iz Tiraspola, huje poškodoval in se pozimi po štirih letih vrnil v Slovenijo. Pri Celju se počasi vrača in upa na povratek v staro formo, kar pa ne bo lahko. Do reprezentance, za katero je enkrat že nastopil, bo prišel še težje. Star je 28 let.

Luka Štor je letos poleti našel nov izziv v prvi ciprski ligi, okrepil je Apollon Limassol, in začel precej dobro, potem pa se poškodoval in že nekaj časa ne igra. Star je 23 let.

Kdo je perspektiva za prihodnost?