Kdaj lahko navijači Maribora pričakujejo okrepitve?

Foto: Jure Banfi

Za podajanje ocene, da NK Maribor v želji po nastopanju na 'dveh frontah' nujno potrebuje resne okrepitve kadra, ni treba biti velik poznavalec nogometa. A zakaj se to še ni zgodilo oziroma kdaj lahko navijači vijolic pričakujejo, da bo Ante Šimundža na treningih vendarle pozdravil nove obraze, ki bodo zaostrili konkurenco?

To poletje so Maribor zapustili Itsuki Urata, Luka Uskoković, Aleks Pihler, Erico Castro, Nemanja Mitrović, Marko Zalokar, Ishaq Rafiu, Marin Laušić, Marko Kolar, Alen Dizdarević, vsaj začasno pa tudi Mark Strajnar. Obenem je sicer še vedno del kluba Andraž Žinič, ki pa že nekaj časa ni v načrtih glavnega trenerja Anteja Šimundže.

Prišle so tri okrepitve. Orphe Mbina, Bradley M’Bondo in Karol Borys. Da se tu nekaj ne sešteje oziroma odšteje enakomerno, je jasno. Bo to dovolj za tekmo s Celjem in Olimpijo v Prvi ligi Telemach in vse zahtevnejšimi evropskimi ovirami na poti do skupinskega dela? Najbrž ne. Že uvrstitev v ‘play-off’ konferenčne lige je glede na okoliščine velik podvig Šimundže in njegovih varovancev.

Za prestope so zadolženi Turki

Ante Šimundža je že pred časom javno poudaril, da ekipa potrebuje okrepitve. Vemo, da Mariborčan nerad govori o zadevah, ki se tičejo klubskih pisarn, a v tem kontekstu njegovega zelo glasnega sporočila očitno nekdo ni slišal. Ne toliko športni direktor Marko Šuler, ki je tako ali tako nenehno tarča kritik glede kadrovanja vijolic, v zadnjem času je težava po naših informacijah predvsem ta, da sporočil iz Maribora ne slišijo turški investitorji.

“Septembra bodo stvari zaključene. Ta proces potrebuje čas, smo pa že mi tisti, ki smo zadolženi za prestope. Ponosen sem, da bom prevzel ta klub. Šli bomo korak za korakom, trenutno je ekipa uravnotežena in uspešna. Stvari dobro delujejo,” je ob nedavnem obisku Ljudskega vrta razmišljal ‘novi lastnik kluba’, kot se je sam poimenoval, Acun Ilicali.

Acun Ilicali Drago Cotar — Foto: NK Maribor

Seznam narejen, čaka se zelena luč

Priznanje, da so torej zdaj Turki tisti, ki skrbijo za kadrovsko politiko, smo torej že dobili. Javnega pravzaprav niti nismo potrebovali, dovolj zgovorna poteza, ki je kazala v to smer, je bila 300.000 evrov visoka odškodnina, ki so jo Mariborčani plačali za prestop Orpheja Mbine. Gre za vsoto, ki si je ‘stari’ Maribor sam seveda ne bi mogel privoščiti, sploh ob dejstvu, da klub to poletje ni prodajal oziroma so bili zaslužki v tem kontekstu precej skromni.

V Mariboru imajo sicer pripravljen seznam okrepitev, ki si jih želijo kar najhitreje pozdraviti v Ljudskem vrtu. Ni več skrivnost, da sta na tem seznamu vezist Panathinaikosa Enis Cokaj in pa bočni branilec Bologne Tommaso Corazza. Želja je tudi še kakšna moč na položaju krilnega napadalca, tudi mesta centralno v obrambi še niso zapolnjena, trenutno so v moštvu le trije ‘članski štoperji’ (Karić, Vidmar, M’Bondo).

Čaka se torej le še odobritev ‘novih mariborskih šefov’. Glede na to, da bo celoten postopek združevanja rastočega Ilicalijevega nogometnega imperija in NK Maribor predvideno zaključen septembra, bo morda celo prvi prestopni rok, ki bo v resnici pokazal, kako ambiciozen bo ‘Maribor 2.0’, šele januarski.