Ob (novem) neuspešnem kvalifikacijskem obdobju slovenske reprezentance se slovenski ljubitelji nogometa še toliko raje oziramo v preteklost, v zlate čase slovenskega nogometa. Slovenija se je trikrat uvrstila na velika tekmovanja, mi pa smo preverili, kje so in kaj počnejo strelci nekaterih najbolj znamenitih in pomembnih kvalifikacijskih zadetkov v zgodovini samostojne nogometne Slovenije. Zadetkov, ki pri ljubiteljih slovenskega nogometa nemudoma poskrbijo za "kurjo polt".
Zlatko Zahović – strelec prvega slovenskega zadetka v dodatnih kvalifikacijah
Zlatko Zahović je še danes najboljši strelec slovenske nogometne reprezentance v njeni zgodovini (35). Enega svojih najpomembnejših zadetkov je dosegel 13. novembra leta 1999, ko je Slovenija na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na Euru 2000 z 2:1 premagala reprezentanco Ukrajine.
Ogromen pečat po izjemno bogati nogometni karieri, v kateri je Zahović zaigral za velikane, kakršni so Partizan, Olympiacos, Valencia in Porto, je Mariborčan velik pečat pustil ravno v domačem klubu, ki ga je kot športni direktor vodil kar trinajst let in z njim osvojil osem državnih naslovov. Vrhunca njegove funkcionarske kariere sta dva nastopa Maribora v elitni Ligi prvakov ter tri udeležbe vijolic v Ligi Evropa. Dosežki, ki tako kot njegovi legendarni časi v majici slovenske državne reprezentance postajajo le še lep spomin. Danes sam pravi, da je v nogometni “penziji” in uživa v druženju z vnukom in vnukinjo. A pri Zlatku vrnitve na nogometno sceno nikoli ne gre zares izključiti.
Milenko Ačimović – strelec zadetka, kakršnega ne bomo več videli
Milenko Ačimović je avtor zadetka, ki je šel naravnost v zgodovinske knjige slovenskega športa in je vanje zapisan z zlatimi črkami. 13. novembra 1999 je preobrat na obračunu z Ukrajinci začel Zlatko Zahović, dokončal pa ga je mladenič iz Ljubljane, ki je takrat šele dodobra začenjal svojo reprezentančno zgodbo. To je gol, ob katerem še danes vsi ljubitelji slovenskega nogometa nemudoma dobimo “kurjo polt”.
Milenko Ačimović je v svoji karieri med drugim oblekel dres Crvene zvezde, Tottenhama in Lilla, nato pa velik pečat pustil tudi pri dunajski Austrii. Po zaključeni poti aktivnega nogometaša je bil športni direktor ljubljanske Olimpije, nato pa pridobival trenersko znanje in je danes selektor mlade slovenske nogometne reprezentance.
Ne pozabimo, Ačimović se je v reprezentančni karieri podpisal še pod en zadetek v dodatnih kvalifikacijah – novembra 2001 je znova zadel za Bežigradom na obračunu z Romunijo.
Miran Pavlin – strelec zadetka, ki je utišal zasneženi Kijev
Štiri dni po veliki zmagi Slovenije v Ljubljani so varovanci Srečka Katanca odpotovali v Kijev, kjer jih je v snežnem metežu pred 45.000 domačimi navijači čakala povratna tekma z Ukrajino. Sergej Rebrov je v 68. minuti z bele točke poskrbel za delirij na Olimpijskem stadionu v ukrajinski prestolnici, deset minut kasneje pa je Miran Pavlin dosegel zadetek, ki ga nikoli ne bomo pozabili. Zadetek, ki je Slovenijo odpeljal na Euro 2000.
Miran Pavlin je sicer skozi kariero igral v Nemčiji za Dynamo iz Dresdna in Freiburg, bil je tudi član velikega Porta, po vrnitvi v Slovenijo pa je štiri sezone vračal nogometno Olimpijo v prvo ligo, nato pa naslov državnega prvaka osvojil s Koprom. Kasneje se je podal v politične vode, nato kot pomočnik Zlatka Zahovića deloval v NK Maribor, danes pa je direktor reprezentanc na Nogometni zvezi Slovenije.
Milan Osterc – strelec zadetka, ki je padel “po nesreči”
Milan Osterc je strelec zadetka, po katerem je dobil nadimek Milan Van Osterc, dosežen je bil namreč v slogu legendarnega gola Marka Van Bastna v finalu Eura 1988. Prlek je sicer priznal, da je bil zadetek dosežen “po nesreči”, saj je želel žogo podati v kazenski prostor, a v dneh po 10. novembru 2001 se s tem nihče ni obremenjeval. Njegov gol je takoj postal del slovenske nogometne folklore.
V klubski karieri je Milan Osterc zaigral tudi v Španiji (Hercules) in Franciji (Le Havre), vseeno pa največji pečat pustil na domačih zelenicah v dresih primorskih rivalov Gorice in Kopra. V sezoni 2009/2010 je bil tudi najboljši strelec slovenske prve lige. Danes je Osterc nogometni agent s pisarno v Novi Gorici.
Mladen Rudonja – strelec nepozabnega gola, ki je Slovenijo odpeljal na svetovno prvenstvo
Mladen Rudonja je v majici z državnim grbom odigral 65 tekem, dosegel pa le en zadetek. A ta je vreden več kot desetine drugih. Primorec je namreč 14. novembra 2001 v Bukarešti Sloveniji priigral premierno uvrstitev na največji športni dogodek na svetu – svetovno prvenstvo v nogometu.
Po končani nogometni karieri, del katere je Mladen Rudonja preživel tudi v Angliji (Portsmouth), je Primorec hitro presedlal v funkcionarske vode. Njegova kariera je tesno povezana z Milanom Mandarićem, z njim je Rudonja sodeloval v Kopru in kasneje (vsaj) dvakrat tudi pri ljubljanski Olimpiji. Danes je 50-letnik znova del ljubljanske zgodbe, tokrat pod novimi nemškimi lastniki, njegova vloga pa je že nekaj mesecev skrbno varovana skrivnost v ljubljanskem nogometnem okolju. Uradne funkcije (še) nima.
Nejc Pečnik – strelec zadetka, ki je Sloveniji vlil upanje
14. novembra 2009 je bila Slovenija na stadionu Lužniki v Moskvi zrela za precej konkreten poraz. Umetna trava, hladne temperature in trdoživi Rusi so bili trd zalogaj za varovance Matjaža Keka, ki jih je v igri držal razpoloženi Samir Handanović. Nato pa je prišla 88. minuta, ko je iz ničesar udaril rezervist Nejc Pečnik.
Kot številnim drugim slovenskim junakom je tudi Korošcu reprezentanca odprla marsikatera klubska vrata. Dravograjčan je tako igral za portugalski Nacional, vrhunec kariere pa doživel v Beogradu, kjer je nosil dres Crvene zvezde. Kasneje je igral še na Japonskem, nato se je vrnil v domači Dravograd in mu pomagal k uvrstitvi v drugo ligo. Danes igra za avstrijskega nižjeligaša SC Eibiswald, sodeluje pa tudi s športnim direktorjem NK Maribor Markom Šulerjem, a ne v nogometnih vodah, temveč na področju gradnje nepremičnin.
Zlatko Dedić – strelec zadetka, ki nas je odpeljal v Južno Afriko
Tudi najbolj svež legendarni slovenski zadetek v dodatnih kvalifikacijah ima že precej dolgo brado. A se ga zelo, zelo radi spominjamo. Zadetek Zlatka Dedića je namreč poskrbel za senzacionalno zmago male Slovenije proti veliki Rusiji. 18. november 2009 bo za vedno z velikimi črkami zapisan v slovensko nogometno zgodovino.
Zlatko Dedić je v uspešni klubski karieri med drugim igral za Parmo, Empolijo, Frosinone, Bochum, Dynamo iz Dresdna in Padeborna, v jeseni svoje kariere pa se je preselil v Avstrijo, kjer je še v lanski sezoni v dresu Tirola dosegel pet zadetkov med avstrijsko nogometno elito. Od poletja je Dedić brez kluba, zaupal pa nam je, da še ne zapira povsem možnosti za nadaljevanje aktivnega igranja nogometa. Več nam bo razkril v naslednjih tednih.
Vsi posnetki so bili v originalu predvajani na RTV Slovenija, legendarne zadetke so pospremili legendarni komentatorji Andrej Stare, Igor E. Bergant in Ivo Milovanovič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje