Ko bi se jim prepotentnost vendarle maščevala (VIDEO)

Foto: Profimedia

Zgodilo se je pričakovano. Mlada francoska reprezentanca je na Bonifiki v tekmi 2. kroga kvalifikacij za EURO 2025 ugnala slovensko reprezentanco (4:0) in dokazala, kdo bo nogometni vladar kvalifikacijske skupine H. Slovenija se je zvezdnikom Francije dobro upirala predvsem v prvem polčasu, najbolj pa je razočaral podcenjujoč odnos gostujočih spremljevalcev zvezdniškega selektorja Thierryja Henryja, ki so legendo Arsenala hermetično zaprli pred slovensko javnostjo in navijači.

Že dolgo ni tekma mlade slovenske reprezentance privabila toliko gledalcev, kot se jih je včeraj zbralo na koprski Bonifiki in si ogledalo dvoboj varovancev Milenka Ačimovića s favoriziranimi Francozi.

Ne moremo trditi, da so vsi prišli zaradi želje po tem, da bodrijo Svita Sešlarja, Tia Cipota, Tjaša Begića, Marcela Ratnika in soigralce. Bržkone je marsikoga za obisk tekme prepričal tudi veliki francoski zvezdnik. In to ni bil Bradley Barcola, 21-letni član PSG-ja, ki je poleti v prestolnico za kar 45 milijonov evrov prestopil iz Lyona. Niti Warren Zaire Emery, sedemnajstletni kapetan reprezentance, ki je že s šestnajstimi za PSG igral v zaključnih bojih lige prvakov. Glavna zvezda francoske mlade reprezentance je bil legendarni napadalec Arsenala Thierry Henry, ki od tega poletja sedi na klopi galskih petelinov.

Francoski uradniki pokvarili dan navijačev

Mnogi so tako na stadion prišli prepričani, da bodo domov odšli z neprecenljivim avtogramom ali celo fotografijo z velikanom svetovnega nogometa. Večina od njih se je zmotila. Razlog so uslužbenci francoske nogometne zveze, ki so Henryju domala zaprli dostop do slovenskih ljubiteljev nogometa. Že po uradnem treningu so mu preprečili fotografiranje z otroci, ki so čakali na spominsko pozornost. 46-letnikova izjava pred in po tekmi je bila rezervirana samo za uradno televizijo francoske zveze, čeprav so bile naše kamere oddaljene vsega dva metra in smo prepričani, da bi se profesionalec, kakršen je Henry, brez težav za minuto ustavil tudi pri nas. A mrkogledi medijski uradnik francoske zveze je bil neomajen.

Tudi novinarska konferenca je bila svojevrstne bizarnost. Henry je odgovoril na pet vprašanj, ki mu jih je postavil v prvi vrsti sedeči malce starejši Francoz, odgovori v francoščini pa so bili zelo šablonski. Da je zadovoljen s fanti, da lahko ta ekipa samo še napreduje in da si želi čim hitrejše rehabilitacije poškodbe nesrečnega napadalca Lensa Arnauda Kalimuenda. Ko je želel še vedno ikonično namrgodeni tiskovni predstavnik francoske nogometne zveze, smo si vendarle uspeli izboriti vprašanje v angleščini. Eno.

Vsi zadetki s tekme Slovenija – Francija

Zanimala nas je predvsem ocena prvega polčasa, v katerem so si Slovenci pripravili številne zrele priložnosti, da celo povedejo proti veliki Franciji. Če bi se to zgodilo, bi imeli galski petelini v nadaljevanju bistveno težje delo, njihovi uradniki pa bi imeli konkreten razlog za svoje prepotentno obnašanje.

“Že v prvem polčasu smo bili boljši,” je bil prepričan Henry in dodal: “Težava je bila v tem, da smo naredili preveč napak pri podajah in prelahko izgubljali žoge. Ko nam je uspelo sestaviti nekaj hitrejših podaj, so imeli vaši nogometaši veliko težav, krilna napadalca sta se ogromno trošila v obrambi, zato sta bila utrujena in v drugem polčasu hitro zamenjana. Uspeh včasih ne pride takoj na začetku, ampak moraš zanj delati. Podobno kot pri boksu. Mi pa smo delali napake in tako je težko delati. Vaša velika priložnost je prišla potem, ko smo preveč lahkotno izgubili žogo pri podaji s peto,” ocenjuje sloviti Thierry Henry.

Priložnost slovenske reprezentance v prvem polčasu

In dodaja.

“Potem pa lahko nastanejo težave, ko si dopustiš takšne napake, nasprotnik začne verjeti v uspeh, stvari postajajo težje in v določenih delih tekme je bila Slovenija boljša. A ko smo spustili žogo, je prišla do izraza naša kvaliteta. Fantje so lahko dokazali svojo čarovnijo. Je pa res, prvi polčas ni bil enostaven, a naš vratar nas je držal v igri. Potem smo sledili našemu načrtu in zasluženo zmagali.”

Po novinarski konferenci je Henryja pred vrati koprske Bonifike čakalo kakšnih petdeset otrok v želji po fotografiji ali avtogramu. “Samo trije lahko gredo notri in to bo ena fotografija,” je bil jasen ukaz francoskih uradnikov. Ti so nato nekdanjega napadalca Arsenala po hitrem postopku pospremili na klubski avtobus. Za skandiranje “Thierry Henry” kakšnih osemdesetih navijačev, ki so čakali pred ograjo parkirišča, se niso zmenili. A tokrat je Henry vztrajal pri tem, da pozdravi slovenske ljubitelje nogometa. Za pol minute, a vendarle.

Škoda, da se Francozi niso zgledovali po Angležih, ki so lani junija v Celju dokazali, da so profesionalci od glave do pete in da jim obveznosti do navijačev in medijev niso odveč. Ali pa po našem Benjaminu Šešku, ki vselej pokaže, kako ceni podporo nogometnega občinstva. Vemo namreč, za koga se igra nogomet in kdo je v prvi vrsti zaslužen, da je Thierry Henry takšna nogometna ikona. Navijači.