Pred vami je razmislek o tem, kako zelo lahko sodniki s svojim obnašanjem škodujejo nogometni igri tudi takrat, ko so njihove odločitve pravilne. Kaj šele takrat, ko niso.

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.

Prodaja Žana Vipotnika bi bila pljunek v obraz ambicijam

Nogomet

14. Feb 2023 2

Nogomet

14. Feb 2023 2

Kdo je dober sodnik? Dober sodnik navadno ne sliši nobene pohvale. Vsaj ne javne. Dober sodnik je tisti, o katerem se po nogometni tekmi ne govori. Dober sodnik s svojo pojavo, gestikulacijo in po potrebi tudi povišanim tonom skrbi za red in disciplino na igrišču. Po drugi strani pa ima tisti tako imenovani “šmek” oziroma občutek za igro in nogometaše, s katerim zna na primeren način obvladovati dogajanje.

Kdo je slab sodnik? Slab sodnik je tisti, ki je pokvaril nedeljski spektakel v Ljudskem vrtu. Da je tako, pove že podatek, da danes o njem govorimo vsi. Pa niti ne toliko zaradi napačnih odločitev, sprejetih na igrišču. Ljudje delamo napake in tako napadalec zgreši prazna vrata ali pa se vratar obesi na vratnico in pusti, da nasprotnik žogo neoviran pošlje v njegovo mrežo, tako tudi sodnik na igrišču napačno presodi situacijo in razjezi eno ali drugo ekipo.

Generalno gledano sojenje v slovenski ligi še zdaleč ni slabo. Sploh če spremljate, kaj se dogaja v Grčiji, Turčiji pa tudi na Hrvaškem, s katero se Slovenci radi nogometno (bolj ali manj neuspešno) primerjamo. V Sloveniji imamo kar nekaj zelo zelo dobrih sodnikov. Seveda, vsi naredijo napako ali dve. Sprejmejo težke odločitve in si nakopljejo jezo navijačev. A zelo malo je takšnih, na katere so navijači jezni, še preden pravzaprav stopijo na igrišče.

Sodnik na nedeljskem derbiju je sprejel kar nekaj težkih odločitev. A težava ni v tem, kakšne so bile te odločitve, težava je v osebnosti sodnika, ki jih je sprejel. Slovenski nogometni prostor je relativno majhen, vsi akterji se med seboj dobro poznajo in imajo mnenje drug o drugem. Tudi o sodnikih. Sodnik tokratnega večnega derbija pa ima, čeprav je verjetno sijajen poznavalec nogometnih pravil in je očitno tudi izvrstno telesno pripravljen, hude težave s premočno osebnostjo oziroma njenim izražanjem.

Že ob delegiranju sodnika za večni derbi je bilo veliko dvignjenih obrvi. Z obeh strani. Njegova drža telesa, odnos in pojava ob prihodu na igrišče dajejo vtis, da se počuti precej bolj pomembnega od vseh ostalih akterjev nogometne tekme. In ker ima takšen predznak, ima težave z avtoriteto. Na igrišču jo sicer skuša vzpostaviti z ostrimi pogledi, osornostjo in odrezavostjo, a ima vse skupaj nasprotni učinek.

Poglejmo samo nedeljsko tekmo. Vse skupaj je bilo relativno mirno, nato pa je v zadnji minuti prvega polčasa, tik pred odhodom v slačilnico, sodnik sprejel dvomljivo odločitev, svoj prav pa skušal uveljaviti tako, da je v polnem sprintu zdirjal proti klopi Maribora in članu strokovnega štaba vijolic pokazal rumeni karton. Se da to situacijo izpeljati bolje? Bolj človeško? Bolj mirno? Z vzbujanjem manj pozornosti? Zagotovo. A očitno ne pri tem sodniku.

“Težko mi je govoriti o sodnikih. Povedal bom na lep način tisto, kar smo se pogovarjali tudi z nogometaši Olimpije. Škoda, da želijo fokus prestaviti nase. S svojimi vložki uničujejo največjo tekmo v Sloveniji, uničujejo vzdušje in lepo tekmo,” je bil po tekmi iskren kapetan Maribora Martin Milec.

“Sodnik je ob tem, ko je Aljaž Krefl samo opozoril Josipa Iličića, naj ne krili preveč z rokami, ker ga je že dvakrat zadel v glavo, obema pokazal rumeni karton. Ni šlo za nikakršen prepir, nihče ni rekel ničesar neprimernega. To je pač derbi in ni pričakovati, da se bomo ravno objemali. Potem pa sta bila ravno ta nogometaša izključena zaradi drugega rumenega kartona. Tu bi lahko imel sodnik več občutka,” je sojenje komentiral kapetan Olimpije Timi Max Elšnik.

Tu pravzaprav ni več kaj dodati. Nezadovoljni so eni, nezadovoljni so drugi, nezadovoljni so navijači. Psi lajajo, karavana pa gre naprej. Sodnik zadnjega derbija pa je verjetno danes še celo vesel, ker je dosegel svoje in si napolnil svoj ego. Več kot o nogometu namreč govorimo o Davidu Šmajcu. Pa ne bi smeli.

Sodnik je najbolj nepomembna oseba na igrišču. To je in to mora biti tudi v prihodnosti vodilo vseh mož v črnem, modrem, rumenem. Naj pride na teren, oddela svoje in se skorajda neopazno poslovi. In njegovo delo bo opravljeno. Nogometni oder pa naj prepusti tistim, ki jim je namenjen. Nogometašem.

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.