Ljubljana – V zadnjih dveh sezonah je izgubil status prvega vratarja, toda ljubezen Ikerja Casillasa do madridskega Reala ostaja trdna: “Še naprej bi rad osvajal lovorike. Najlepše je osvajati lovorike, in jih potem na ulici proslaviti z navijači. To je privilegij.”

Začelo se je z Josejem Mourinhom, nadaljevalo s Carlom Ancelottijem. Iker Casillas je praktično čez noč postal drugi vratar kluba, ki mu je zvest od rane mladosti. Kapetan je postal rezervni igralec. Marsikdo bi hitro spakiral kovčke in poiskal nove sredino, a ne Casillas. “Zelo pomembno je, da se trudite vrniti v začetno postavo. Morate se boriti in si prizadevati biti še boljši. Jaz sem ambiciozna oseba, ki vedno želi igrati, vendar spoštujem tudi svoje soigralce,” pravi španski reprezentant in eden najboljših čuvajev mreže vseh časov.

Medtem ko v domačem prvenstvu brani Diego Lopez, Casillas priložnost dobiva v kraljevem pokalu in Ligi prvakov. Treba je priznati, da Španec brani odlično, saj je v pokalu moštvo pripeljal v finale, v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju pa so galaktiki z eno nogo že v četrtfinalu. “Še naprej bi rad osvajal lovorike. Najlepše je osvajati lovorike, in jih potem na ulici proslaviti z navijači. To je privilegij. Velikokrat razmišljam o tem, kaj bom počel, ko končam svojo nogometno kariero. Rad bi, na nek način še naprej ostal v nogometu in po možnosti v svojem klubu,” se Casillas nadeja, da bo tudi po koncu kariere ostal del belega baleta.

Med gostovanjem na radijski postaji Melodia FM v oddaji Lo major que te puede pasar (Najboljša stvar, ki se ti lahko zgodi) je spregovoril tudi o pomembnosti sreče v karieri: “Ljudje velikokrat govorijo, da sem v svoji karieri imel veliko sreče, vendar s tem ne povedo celotne zgodbe. Spominjam se svojega prvenca proti Athletic Bilbau, kjer se stvari niso ravno obrnile v mojo korist in na koncu sem moral znova sesti na klop za rezervne nogometaše. Ko se je poškodoval Bodo Illgner, sem se znova vrnil v prvo ekipo. Nekaj podobnega se mi je zgodilo leta 2002 na SP na Japonskem in Koreji. Res je, da si velikokrat ne morete predstavljati določenih stvari vendar se zgodijo. Nikoli nisem želel, da bi se zgodilo kaj slabega komu od mojih soigralcev, vendar sem vedno izkoristil vse ponujene priložnosti.“

Casillas ostaja zvest Realu, a v prihodnosti ni več tako samoumevno, da bo še naprej branil barve kluba iz španske prestolnice. “Mislim, da do štiridesetega leta še vedno lahko igram. Če dobro paziš nase, potem kot vratar lahko igraš do svojega štiridesetega leta. Upam, da bom pri štiridesetih še vedno igral za Real, toda prišel bo čas, ko to najbrž ne bo več mogoče. Ko mi poteče pogodba, bom malce razmislil kaj bom počel in ali bom nadaljeval v Realu ali ne,” je Casillas vprašanje o prihodnosti pustil odprto in se dotaknil še najljubše obrambe v karieri: “Tista proti Perottiju (igralcec Seville), ali pa tista, ki mi je uspela v finalu Lige prvakov leta 2002, ali pa tista na SP v Južni Afriki proti Arjenu Robbnu. Vseh se še vedno dobro spominjam.“

Za konec je Casillas spregovoril še o prihajajočem reprezentančnem izzivu. Špance v sredo čaka prijateljska tekma proti Italiji (ob 22.00 v živo na SK 1): “Upam, da bom proti Italiji lahko zaigral. Igranje v reprezentanci je zame zelo pomembno. Zelo sem hvaležen trenerju, da mi še vedno zaupa.“

Author: Ž. Š., Foto: Getty Images