Marcelo je v trenutni zasedbi Real Madrida eden izmed redkih, ki je član galaktikov že več kot deset let. Poznate njegovo pretresljivo življenjsko zgodbo?

Marcelo se je rodil v brazilskem velemestu Rio de Janeiro, njegova mladost pa je bila prežeta z revščino. Z družino je živel v faveli, za nogomet pa ga je navdušil dedek, ki je tudi najzaslužnejši za njegov uspeh.

“Dedku dolgujem vse. Vsak dan me je vozil na treninge v starem in napol razpadlem avtomobilu. Ko več ni bilo denarja za bencin, je ta avto prodal in mi na tak način priskrbel denara za avtobus. Kasneje je na eni od ilegalnih loterij zadel Hrošča. To je bil avto, s katerim sva doživela ve mogoče. Delal je res vse, da bi se počutil kot nogometaš,” je o svojem otroštvu povedal Marcelo in dodal:

“Ko sem igral slabo, me je na smrdljivem igrišču za mali nogomet ob odpadu, vedno tolažil. Spomnim se kako me je objemal in tolažil ter prepričeval, da ne smem obupati. Ko sem kot mladinec odšel v Fluminense, sem moral ostati v njihovem kampu, saj ni imel denarja, da bi me lahko peljal nazaj domov.“

Eden izmed najboljšij bočnih branilcev na svetu je poudaril, da mu dedek ni dovolil, da bi obupal. Spominja se njegovih besed, da na tak način ne bo postal šampion: “Želel sem odnehati, a mi je dejal, da to ni to za kar se borimo. Odločil sem se nadaljevati, čeprav nisem igral. Ob debiju za Fluminense je bil na tribunah Maracane. Takrat sem mislil, da je to največ kar lahko naredim v svoji karieri. Da je misija končana.“

A življenje včasih spiše res neverjetne zgodbe. Marcelo pred debijem za prvo ekipo Fluminenseja sploh ni poznal lige prvakov, najelitnejšega klubskega tekmovanja na stari celini. Zdaj se lahko pohvali s tremi zmagami v tem tekmovanju.

“Enkrat sem v klubskem kampu vstopil v sobo s televizorjem. Igralci so gledali tekmo, zunaj je bilo svetlo, igrala pa sta Monaco in Porto. Spomnim se, da mi je v oči najprej padla trava, ki je bila zelo lepa in zelena. Vprašal sem jih kaj gledajo, oni pa so mi odvrnili, da je to finale lige prvakov. Nisem niti vedel, da to tekmovanje obstaja. V Braziliji to lahko gledajo le bogati ljudje, ki si lahko privoščijo plačilo takšnih programov. Reveži tega nismo poznali.” 

Zelo zanimiv je bil tudi njegov prestop iz brazilskega Fluminenseja v Real. Marcelo je bil ob prestopu star komaj 16 let.

“Po eni tekmi je do mene pristopil en moški brez kakšne posebne akreditacije in me vprašal, če bi igral za Real. Odgovoril sem seveda in se nasmejal. Zame je to bila znanstvena fantastika. Slišal sem, da me je takrat želel tudi moskovski CSKA, a me je od prestopa v Rusijo odvračala zima. Večina mi je sicer priporočala prestop v Sevillo, ker je tam takrat igralo ogromno Brazilcev,” je o prvih stikih z Realom povedal brazilski reprezentant.

Marcelo si je mislil, da je zanimanje kraljevega kluba neresnično, ko je prejel klic: “Le nekaj tednov po srečanju z omenjenim moškim sem v hotelu srečal nekoga, ki je dejal, da je manadžer. Rekel je, da naj spakiram, in da lahko zraven odpeljem tudi svoje dekle. Mislil sem si, da me bo posadil na letalo, ki bo končalo nekje v Sibiriji, a na koncu sem se res znašel v Realu. Na mizo so mi dali papir, ki sem ga podpisal in to je bilo to. Moja družina zgodbi ni verjela, dokler me niso videli na televiziji. Sam sem mislil, da tja potujem le zato, da spoznam klub, in da se pogovorimo o prihodnosti. A so mi takoj ponudili pogodbo, tam pa so bili tudi novinarji. Podpisal sem jo in pomislil, kaj pa lahko izgubim v Realu?“

V Madridu so ga pričakala sama velika imena svetovnega nogometa. Junaki, ki jih je poznal iz videoiger, so postali njegovi soigralci.

“Vstopil sem v slačilnico, kjer so bili Cannavaro, Roberto Carlos in mnogi drugi, ki sem jih poznal iz videoiger, ki smo jih igrali v kampu Fluminenseja. Robert Carlos je bil zelo prijazen. Za moj prvi božič v Španiji, ko sem bil tam še brez družine, me je povabil k njemu in njegovim bližnjim. Tega ne bi storil vsak. Kljub temu, da sem mu predstavljal konkurenco na njegovem igralnem položaju, name nikdar ni gledal na tak način. Bil je zelo zaščitniški, bil je kot starejši brat. Tudi ostali soigralci so bili sijajni. Spomnim se, ko mi je Cannavaro razložil, da je prejel zlato žogo, in da naj brez skrbi pomagam ekipi v napadu, ker bo on brez težav pokril moj prostor. Zdaj mi enako govori Casemiro. Zaradi njega verjamem, da lahko nogomet igram tudi do 45. leta starosti,” je še dodal Marcelo.