Ko se je Eden Hazard na začetku te sezone preselil na Santiago Bernabeu, so navijači Reala pričakovali, da bo njegova kvaliteta, v dresu kraljevega kluba, izžarevala drugačen, še bolj odmeven zven. A pristaši so se zmotili, zelo zmotili, oziroma kar brcnili v temo.

Hazard se je od kluba, v katerem je preživel 7 let, poslovil na drugačen način kot pa večina igralcev, ki želi prestopiti v svoj sanjski klub. Prestopa ni izsilil z zavlačevanjem pogodbe, ki ponavadi vodi v neigranje in strm padec v formi, kot denimo v primeru Christiana Eriksena. Hazard se je od Chelseaja poslovil korektno in elegantno – z zmago v finalu Lige Europa proti Arsenalu. Londonski obračun v Azerbajdžanu so modri dobili s 4:1, Hazard je prispeval 2 zadetka in asistenco. Po izjemni sezoni in po imenitnem slovesu so se mu uresničile sanje – prestopil je v Real Madrid.

Belgijec je v špansko prestolnico prišel ob pravem času. Galaktiki še niso preboleli odhoda Ronalda in razmere za Hazarda so bile idealne. Ob prihodu v Madrid je veljal za 1. zvezdnika ekipe in imel je vse pogoje za to, da pokaže svoj brezmejni talent ter da postane najboljši igralec na svetu. Skratka, vse je bilo pripravljeno, da stopi na veliko sceno, toda voznik včasih zdrsne s ceste, čeprav drži volan z obema rokama.

Po prihodu v Madrid se je Hazard vrtel v začaranem krogu. Na priprave je prišel vidno pretežak – sklepi so bili bolj obremenjeni, mišice so morale proizvajati večje sile in nesreča ni dolgo počivala – Hazard je utrpel poškodbo zadnje stegenske mišice. Natrganino je hitro saniral, se vrnil, navdušil, a slaba pripravljenost je znova prišla do izraza – nastradal je gleženj. Sledila je dolga rehabilitacija, navijači so čakali na njegovo vrnitev in jo tudi dočakali. Hazard je ob ponovnem povratku svojo formo stopnjeval in kazal vedno boljše predstave, toda hitro je sledil nov šok: zlomljena kost v stopalu. Moral je pod nož in izgledalo je, da je sezona zanj že končana ter da bo zanj prehitro prišlo tudi evropsko prvenstvo, toda …

Pandemija koronavirusa je za Hazarda prišla ob pravem času. Ob predpostavki, da se bo kmalu vse uredilo in da se bodo naša življenja kmalu vrnila v ustaljene tirnice, si bom drznil reči, da je, iz vidika Hazardove kariere, virus SARS-Cov-2 pravi blagoslov. Na seznamu nogometašev, ki jim prestavitev EURA odgovarja, nas večina, z vsem spoštovanjem do Dembeleja, Asensia, Depaya, Zaniola in še marsikoga, prvo pomisli na Hazarda.

29-letnik za zdaj ni osvojil ne Lige prvakov ne reprezentančne lovorike. Je pa zbral nekaj pomembnih kosov srebrnine – v sezoni 2010/11 je z Lillom senzacionalno osvojil LIGUE 1. S Chelsejem je dvakrat osvojil Premier ligo – v sezoni 2014/15 pod vodstvom Joseja Mourinha in v sezoni 2016/17 pod taktirko Antonia Conteja. Hazard je pospravil tudi 2 evropski lovoriki – v svoji 1. in zadnji sezoni v dresu londonskega kluba. Veselil se je še naslova treh pokalnih lovorik – francoskega pokala, angleškega ligaškega pokala in FA pokala. Zbirka je lepa, a nikakor ni sorazmerna z njegovim potencialom.

Hazard je na premierligaških zelenicah pustil izreden vtis. V sedmih letih je zbral 245 nastopov, na katerih je dosegel 85 golov in zbral 54 asistenc. Bistveno slabše pa so njegove številke v Ligi prvakov. Na 49 oddigranih tekmah se je podpisal samo pod 8 zadetkov. Večkrat je v polno meril Erling Haaland, čeprav je v najelitnejšem klubskem tekmovanju debitiral letos. Prestižni lovoriki se je Hazard najbolj približal v sezoni 2013/14. Chelsea je v izločilnih bojih v osmini finala izločil Galatasaray, nato še PSG, v polfinalu pa naletel na Atletico Madrid. Na Calderonu zadetkov nismo videli, na Stamford Bridgeu pa so colchonerosi slavili s 3:1. Diego Simeone je Mourinhu odčital nogometno lekcijo in Chelsea spravil na kolena. To je bila za zdaj edina sezona, v kateri se je Hazard približal “pokalu z velikimi ušesi”.

Najbolj opevajoče lovorike se hitronogemu napadalcu spretno in zoprno izmikajo.

Za belgijsko reprezentanco je Hazard debitiral leta 2008. Do danes je zabeležil 106 nastopov in dosegel 32 golov. Belgija je odmevno ekipo prvič sestavila za mundial leta 2014.V osmini finala svetovnega prvenstva je, po podaljških, kljub takrat izjemnemu Timu Howardu, premagala ZDA. Nato so jih v četrtfinalu, z zadetkom Higuaina, domov poslali Argentinci. Belgijci so Brazilijo zapustili s sklonjenimi glavami. Novo razočaranje je sledilo 2 leti kaneje na evropskem prvenstvu v Franciji. Belgijo je v četrtfinalu izločil Wales. Hazard in druščina so nedaleč stran od doma doživeli pravi polom.

Na zadnjem mundialu je zvezdniška zasedba Belgije vendarle prišla do izraza. V skupinskem delu tekmovanja si je, po sumljivi tekmi z Anglijo, kjer se obe ekipi iz jasnega razloga nista preveč naprezali, z zmago zagotovila 1. mesto. V osmini finala svetovnega prvenstva se je Belgiji zoperstavila Japonska. To je bila ena izmed najbolj zanimivih tekem na turnirju. Azijci so do 70. minute vodili z 2:0, a so Belgijci do 74. minute uspeli izenačiti. Končna odločitev je padla v 94. minuti, ko je izjemen protinapad realiziral Chadli. Že pred turnirjem je bilo bolj ali manj jasno, da se bo zmagovalec skupine G, ob morebitnem uspehu v osmini finala, v naslednji fazi udaril z najuspešnejšo reprezentanco vseh časov. Belgijci so Brazilce nadigrali in jih premagali z 2:1. Hazard je večkrat premešal štrene v obrambi 5-kratnih svetovnih prvakov in s svojimi vragolijami večkrat postavil občinstvo na noge. V polfinalu je Belgija klonila proti Franciji. Slednja je slavila v finalu in se, po bolečem porazu v finalu domačega EURA, povzpela na nogometni piedestal. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Luka Modrić, čeprav si po mnenju mnogih zlate žoge ni zaslužil. Številni nogometni strokovnjaki so bili mnenja, da bi ta morala romati v roke Mbappeja ali Griezmanna, ker sta igrala za zmagovalno ekipo, a poudarili so tudi, da je najboljši vtis na turnirju pustil Eden Hazard. Slednjemu je sicer pripadla srebrna žoga.

Hazard je bil hit prvenstva, poleg tega je večkrat izrazil željo, da si želi postati galaktik, hkrati se je Ronaldo tekom mundiala iz Madrida preselil v Torino. Zaradi omenjenih razlogov, so mediji Hazarda že selili v špansko prestolnico, a beli balet ni reagiral. V taboru Reala so predvidevali, da bodo po odhodu Portugalca, iz njegove sence skočili Bale, Benzema, Isco in Asensio – a so se pošteno zmotili. Benzema je edini, ki je zaradi odhoda Ronalda, prišel bolj do izraza. To, da galaktiki niso pripeljali Hazarda takoj po mundialu, se je izkazalo za veliko napako.

Mož, ki krasi ovitek FIFE 20, se je na začetku letošnje sezone, po številnih neuspelih poskusih, vendarle preselil v Real Madrid, a za zdaj je njegov doprinos belemu baletu zanemarljiv. S svojim neprofesionalnim vedenjem je svoj sanjski klub pustil na cedilu.

Za Hazarda je bila sezona že izgubljena, a zaradi pandemije koronavirusa bo morda, upajmo, dobil priložnost, da že v tej sezoni zaiskri nogometno iskrico v dresu kraljevega kluba. Predvsem pa bo imel naslednje leto možnost, da svojo kariero osvetli in definira z reprezentančno lovoriko.

Tim Obrez