Ljubljanski praznik, ki ga lahko pokvari Ljubljančan

Foto: Aleš Fevžer, Grafika: Uroš Kokol, N1

Pred nami je drugi večni derbi nogometne sezone. Kaj lahko na njem pričakujemo? To je vprašanje, na katerega pred derbijem nikoli ni pravega, otipljivega odgovora. Dejstvo pa je, da se v Ljubljani obeta praznik nogometa, na kakršne se, k sreči, v vse bolj nogometni Sloveniji hitro in z užitkom navajamo.

Derbi je derbi. To je tekma, na kateri ni pomembno, kaj je bilo doslej, šteje le 90 minut boja na igrišču. Vse ostalo je pozabljeno.

To je teza, ki vendarle ne drži v popolnosti. Neizpodbitno sicer drži, da ima derbi nek poseben naboj. Dokaz tega bo 10.000 in več duš, ki se bodo danes zbrale v Stožicah, kar je na ‘navadnih’ tekmah Olimpije, čeprav obisk na tekmah zmajev v zadnjem obdobju raste, seveda nepredstavljiva številka. Nogometni oder bo tako kar naenkrat postal večji, namesto tekme bo dogodek dobil naziv spektakel, v nedeljskem popoldnevu se bodo rojevali novi nogometni junaki odeti v zelene ali vijolične barve.

Ni dvoma, kdo ima boljše izhodišče

A vseeno je okvir tekme postavljen. Večni derbi prinaša spopad vodilne ekipe lige, evropske Olimpije, ki je v zadnjih mesecih postala nogometna znamka številka ena v Sloveniji, njen trener Victor Sanchez pa trenerski čarovnik, katerega domislice slovenska nogometna javnost gleda z odprtimi usti.

Olimpija je pravzaprav pred večnim derbijem v vlogi, v kakršni je bil dolga leta Maribor, ki je po velikih evropskih tekmah sicer domačo tekmo vseh tekem jemal z vso resnostjo (no, bili so tudi derbiji, za katere to težko trdimo), a se je pod vodstvom Zlatka Zahovića vijoličasta zasedba zavedala, da bo prave boje bila ali na nekih drugih frontah ali pa enostavno nekoliko kasneje.

Zdaj je pravzaprav v podobnem položaju Olimpija. Zeleno-beli lahko na tokratnem večnem derbiju namreč predvsem ogromno pridobijo, tudi morebiten poraz pa ne bi pomenil kakšne hude katastrofe in prižiganja alarmov. Ljubljančani bodo na novembrski odmor v vsakem primeru odšli kot vodilna ekipa Prve lige Telemach, v žepu pa bodo imeli tudi šest evropskih točk in 99 % zanesljivost napredovanja v izločilne boje konferenčne lige.

Bo pa derbi dal odgovor na vprašanje, ali je Sanchez v popolnosti ‘okužil’ svoje moštvo z mentaliteto zmagovalcev, ki jo tolikokrat poudarja. Ravno takšne tekme namreč pokažejo, ali je ta karakter zmagovalcev v moštvu res rojen ali ne.

Išče se neka nova vijolična DNK

V povsem drugačni situaciji kot Olimpija pa je Maribor. Za vijoličasto zasedbo bo derbi namreč celosten test, koliko v resnici velja štajerski nogometni ponos na začetku nove, turške ere, ko aktualni predstavniki najtrofejnejšega slovenskega kluba zares niso prepričali še nikogar.

S posebnostjo večnega derbija se bo prvič v karieri soočil Boštjan Cesar, ki se vrača na stadion, na katerem je bil že nič koliko reprezentančnih bitk, zdaj pa Ljubljančan v svoje mesto prihaja z enim samim ciljem – pokvariti ljubljanski nogometni praznik.

Nismo še v fazi sezone, ko bi lahko govorili o tem, da za Maribor na derbiju šteje samo zmaga. Bi pa ta za vijoličaste pomenila dobrodošlo odskočno desko, na kateri bi se lahko odrinili v nadaljnje izzive. Sivina dosedanjega dela sezone NK Maribor se tudi po trenerski menjavi ni ravno razjasnila, pred vsemi, ki so povezani s prvo ekipo vijolic, pa je veliko dokazovanje. Sebi, turškim šefom in slovenski nogometni javnosti.

Kdo bo ‘faktor x’ večnega derbija?

Derbiji so pogosto tekme, ki jih odloči trenutek navdiha posameznika ali dveh. Victor Sanchez je s tem, ko je med tednom v Helsnikih v ogenj poslal rezerviste dvignil številne obrvi, a se je njegov manever izkazal za mojstrovino, s katero se je Olimpija v Ljubljano vrnila s tremi točkami v konferenčni ligi, malodane zagotovljenim napredovanjem v Evropi ter bolj ali manj svežimi Raulom Floruczom, Agustinom Doffom, Jorgejem Silvo, Alexom Blancom in Markom Ristićem.

Če temu dodamo še sijajno formo vratarja Matevža Vidovška, potem imajo zmaji zares celo kopico nogometašev, ki lahko z dodano vrednostjo nogometne kvalitete ‘rešijo’ tekmo v korist Ljubljančanov. Pri čemer pa še vedno ne vemo povsem, ali bo morda svoje na derbiju dodal tudi Antonio Marin. Da je nekdanji član Dinama sposoben presežkov na slovenskih zelenicah, smo se že prepričali.

Tudi Maribor ima seveda v svojih vrstah posameznike, ki lahko tehtnico nagnejo v vijoličasto smer. Tu sta v prvi vrsti prekaljena mačka Hilal Soudani in Josip Iličić. O njunem opusu znanja in sposobnosti res ni treba izgubljati besed. Zelo pomembno bo tudi, kakšno tekmo bo odigral Jan Repas, za katerega nekako že velja – ko nekdanji član Domžal igra v visoki prestavi, igra v visoki prestavi tudi Maribor.

Bo pa večni derbi tudi dober pokazatelj tega, iz kakršnega testa so na velikih tekmah novinci v Ljudskem vrtu. Ti so to poletje v Maribor prišli z bogatimi življenjepisi, a z izjemo Luke Krajnca in z nekaterimi prebliski Orpheja Mbine prav veliko še niso pokazali. Vsaj ne za standarde, kakršni veljajo v štajerski zasedbi.

Res je, da na najkakovostnejšega od njih, Benjamina Tetteha, zaradi težav s pripravljenostjo še čakamo. Če je Sheyi Ojo z nekaterimi potezami tudi že nakazal, da ima ’tisto nekaj nogometno več’ pa je za zdaj razočaral Győrgy Komaromi. So pa vse to igralci, ki lahko na takšnih tekmah torej dodajo nekaj več. Kot bo moral, skupaj s svojim štabom, nekaj dodati tudi trener Boštjan Cesar.

Kakorkoli, prepričani smo, da nas danes čaka sijajen večni derbi. Derbi, ki naj bo tudi z odlično navijaško kuliso vrelišče vsega dobrega, kar je v letošnjem letu pokazal in dokazal slovenski nogomet. Če bo tako, ni dvoma, da bomo v tekmi uživali. Jasno, eni bolj, drugi manj, to je pač nogomet.