Luka Elsner je po letu 2023, ki je bilo zanj sijajno, v intervjuju za Sportklub spregovoril o pestri prvi polovici sezone na klopi francoskega prvoligaša Le Havra, nekaj minut pa namenil tudi slovenski reprezentanci.

Luka Elsner je trenutno v mednarodnem merilu verjetno najbolj uveljavljeni slovenski nogometni trener in šele drugi Slovenec po Bojanu Prašnikarju v vlogi trenerja kakšnega izmed prvoligašev petih najboljših evropskih nogometnih lig.

Le Havre je v prejšnji sezoni z zmago v drugoligaški konkurenci prvič po 15 letih popeljal v francosko prvo ligo, v katero se je sam vrnil po letu 2020, ko je v njej nastopal z Amiensom. Po prvi polovici klubu, ki po letnem proračunu spada na dno lige, v prvi ligi kaže presenetljivo dobro. Na 11. mestu med 18 prvoligaši je.

Luka Elsner po velikem podvigu: Zaradi 15 sekund bi lahko izgubili vse

Nogomet

6. Jun 2023 1

Nogomet

6. Jun 2023 1

“Še morda večja zmaga kot ugodni rezultati je ta, da smo na tribune vrnili gledalce. Naš stadion je bil na zadnjih štirih tekmah razprodan,” je povedal slovenski trener Le Havra, ki ga je pred letom in pol v povprečju s tribun na domačih tekmah spremljalo le dobrih pet tisoč ljudi. V tej sezoni je povprečje več kot štirikrat višje (21.426).

Ljubljančan, ki je odraščal v Franciji, v deželi svetovnih podprvakov vse bolj opozarja nase. Nekajkrat je bil v tej sezoni izbran za trenerja kroga, v prejšnji pa prejel nagrado za najboljšega trenerja sezone v drugi ligi.

Čeprav je star komaj 41 let, ima obilo izkušenj. Za njim je 45 tekem v prvi francoski ligi, vodil je dva belgijska velikana Standard Liege in Union Saint-Gilloise, delal pa tudi na Cipru. Kot tak je zagotovo eden najbolj kompetentnih, da v bližji prihodnosti cilja na mesto selektorja slovenske nogometne reprezentance. Toda z odgovorom na to vprašanje je presenetil.

“Za mene je prezgodaj. Za mesto selektorja Slovenije sem še prezelen. Potrebujem še veliko kilometrine,” pravi Elsner, ki je trenutno na dopustu in bo z delom v Franciji nadaljeval s treningom na novega leta dan. Že teden dni za tem ga čaka nadaljevanje sezone. Najprej v pokalu, potem pa še v prvenstvu.

Smo povsem na koncu leta. Čas je za pogled nazaj. Ko vi pogledate v leto 2023, ste zagotovo lahko zadovoljni?
Seveda, zelo. Za mano je verjetno najboljše koledarsko leto v nogometnem smislu. Bili smo prvaki druge lige in se po dolgem času uvrstili med prvoligaše. V prvi ligi delujemo zelo solidno. Vse skupaj je prineslo veliko pozitivnih čustev.

Morda tudi malce nepričakovano. Nismo načrtovali, da se bomo v prvo ligo uvrstili tako hitro. Ko pogledam nazaj, je bilo leto 2023 res uspešno. Lepo se je ozreti nazaj, a hkrati je nujno, da se pripravljamo za naprej. Smo sredi sezone, pred nami je še veliko dela.

Morda je prehod v novo leto malce skazila le slabša forma na zadnjih tekmah. Na zadnjih šestih tekmah ste zmagali le enkrat.
Da, to je res. S prvim delom sezone smo sicer zelo zadovoljni. Če bi nam pred začetkom kdo ponudil, da bomo imeli 19 točk, bi vsi takoj podpisali.

Obstaja pa nekaj grenkega priokusa, saj smo na nekaj tekmah točke izgubljali na grd način. Lahko bi imeli še kakšno točko več in bili bolj oddaljeni od mest, ki ogrožajo obstanek med prvoligaši, kar je naš glavni cilj.

Iz tega se moramo predvsem kaj naučiti. Smo zelo mlada ekipa, ki nima veliko prvoligaških izkušenj. Verjetno so nam te v določenih momentih zmanjkale. Malce smo imeli tudi nesreče. V Strasbourgu smo gol prejeli v zadnji minuti. Na oddih nismo odšli z občutkom, da smo naredili vse, kar bi lahko. To malo boli.

Po šestih krogih ste bili celo na visokem šestem mestu. Pogled na lestvico je bil takrat zelo lep, mar ne?
Zgornji del lestvice nas ne zanima preveč, mi gledamo predvsem na razliko med nami in tistimi, ki so spodaj. To je za nas ključno. Lestvica je trenutno malce varljiva, saj so ekipe v spodnjem delu lestvice zelo blizu ena drugi. Le pet točk nas loči od mesta, ki ob koncu sezone prinaša dodatne kvalifikacije za obstanek.

Vemo, da moramo zbrati več kot eno točko na tekmo, da bomo na koncu varni. Trenutno nam to uspeva, smo ravno toliko pozitivni, da lahko optimistično gledamo naprej. Lestvica je trenutno nepomembna. Pomembna bo na koncu. Če bomo takrat 15., bomo zelo veseli. Naš cilj je predvsem, da obstanemo.

Katere tekme iz prvega dela sezone se najraje spominjate? Je to morda zmaga s 3:1 nad drugouvrščeno Nico?

Da, to je bila zagotovo naša najboljša in tudi najpomembnejša tekma. Te tri točke smo nujno potrebovali, bile so ključne. Če ne bi zmagali, bi bili – glede na rezultate konkurence – zagotovo v težavah.

Dobro smo se pripravili in premagali ekipo, ki je do tekme z nami v 16 krogih prejela le šest golov. Nica je veljala za ekipo, ki jo je težko zlomiti. Nam je popolnoma uspelo. Ob tem je bilo tudi vzdušje na stadionu sijajno.

Zame pa je bila zmaga sladka tudi zaradi tega, ker smo premagali ekipo, za katero sem navijal od majhnega. V Nici sem namreč odraščal.

Kaj pa tekma, ki je pustila največ grenkobe? Je to morda obračun s PSG, ki je na tekmi proti vam že po desetih minutah ostal brez izključenega vratarja Gianluigija Donnarumme, a vas nato z igralcem manj premagal z 2:0? Skalp zvezdniških Parižanov bi zagotovo močno odjeknil …

Da, to je verjetno tekma, zaradi katere mi je najbolj žal. Izborili smo si odličen, dober scenarij. Imeli smo res veliko priložnosti v drugem polčasu, da bi izid vsaj izenačili, če ne celo zmagali. Toda zgodilo se nam je, da je mladi španski vratar Arnau Torres, ki je debitiral v prvi ligi, blestel in branil vse. Mogoče in nemogoče.

Zagotovo smo si zaslužili več od poraza. Ampak na koncu so odločili momenti, v katerih je do izraza prišel talent nasprotnika. Igrali smo sijajno, streljali smo kar 22-krat na nasprotnikov gol, a nismo uspeli zadeti niti enkrat. Ko je tako, lahko razplet samo obžaluješ.

Prvi gol na tej tekmi je zabil eden najboljših, če ne kar najboljši nogometaš na svetu zadnjih let Kylian Mbappe. Kaj lahko trener naredi, da tako dobrega napadalca ustavi?

Ne da se ga ustaviti. Zmanjšati moraš volumen tega, kar počne. Ne glede na vse je jasno, da bo do priložnosti prišel. Neverjetno dobro se giblje po igrišču in ustvarja prostor za zaključek ali povezovanje igre.

Na trenutke se zdi, da po igrišču veliko hodi, tako kot na primer Lionel Messi, da v igri ne sodeluje preveč, potem pa v ključnih trenutkih naredi pravo potezo. Enostavno mu moraš zmanjšati prostor, ampak scenarij na tej tekmi, ko smo mi prihajali visoko in imeli žogo veliko v svoji posesti in jo izgubljali daleč od svojega gola, je bil pisan na njegovo kožo.

Igral je v konici napada, kar mu je na tej tekmi zelo ustrezalo. Morda bi bilo, če bi igrali enajst na enajst, drugače. Se ga pa ne da ustaviti, tako kot se ni dalo Messija ali Cristiana Ronalda v njunih najboljših obdobjih. Lahko se le potrudiš, da mu omogočiš čim manj prostora, kar je nam precej dobro uspevalo, ampak iz ene od treh situacij, ki jih je imel, je zadel.

Zanimivo je, da ste prejeli kar pet rdečih kartonov. Z naskokom največ v ligi. Naključno ali …?

Ne, ni naključje. Kljub temu, da smo morda najbolj disciplinirana ekipa, kar se tiče taktike, smo na tem področju zelo nedisciplinirani. Dva rdeča kartona je dobil eden od mlajših igralcev. To so fantje, ki še ne znajo nadzorovati čustev, tako da to še nekako razumeš. Dva igralca sta dobila podvojene rumene kartone, eden je ob tem dobil še neposreden rdeč karton.

Mešanica neizkušenosti in problem nadzorovanja čustev sta poskrbeli za težavo, ki jo moramo nujno rešiti. Sploh zato, ker smo dostikrat brez igralca manj ostali v uvodnem delu tekme, kar nam je seveda močno otežilo delo. Realno je malo možnosti, da z igralcem manj zdržimo celo tekmo. Ta problem bo treba nujno rešiti. Tudi mi bomo stvari postavili nekoliko drugače, da se pred takimi zadevami obvarujemo.

Zanimivo je tudi to, da je vaša ekipa, ki v povprečju v višino meri 184,8 centimetra, najvišja v ligi in med najvišjimi v ligi. Tudi to verjetno ni naključno?
Ne, saj moramo gledati na višino. Predvsem v obrambnih vrstah. Imamo centralne branilce in vratarja, ki so zelo visoki. Enostavno je prva francoska liga tako fizična, da je treba imeti na igrišču višino, ki je pomembna predvsem pri prekinitvah, pa tudi moč in hitrost. Vse to je treba znati sestaviti skupaj.

Nismo seveda ciljali na to, da bomo imeli najvišjo ekipo v ligi, se pa pri skavtiranju vedno osredotočamo na igralce, ki bi v tej ligi lahko funkcionirali. Za nas, ki imamo žogo malo v svoji posesti in se včasih branimo zelo nizko, je nujno, da obvarujemo svoj kazenski prostor. Za to pa je višina nujno potrebna.

V prvi ligi ste kot trener Amiensa že nastopali in iz nje v tisti sezoni pandemije, ki je bila predčasno zaključena, izpadli. Kaj vam pomenijo te izkušnje in česa ste se iz njih naučili?
Morda predvsem to, kako zmagovati na domačih tekmah proti ekipam, ki smo jim konkurenčni. Ekipam, kot sta Lorient in Clermont. Igra na teh tekmah ni bila kdo ve kako lepa, a smo igrali pragmatično in brez napak.

Tega pri Amiensu morda nisem počel. Če sem se česa naučil iz tistega obdobja, potem sem se naučil, kako pragmatično zmagovati. Pomembne so ključne tekme proti neposrednim konkurentom, ki so zelo stresne.

Že lani ste v intervjuju, ki sva ga imela, dejali, da v nogometu uživate bolj kot kadarkoli dotlej. Je zdaj užitek še večji?
Da, seveda je. Še lepše se je pripravljati na tekme proti najboljšim ekipam, raven je precej višja, razlika je zelo očitna. Od vseh zahteva še več znanja, več raziskovanja in bolj podrobno delo. Je tudi veliko bolj zanimivo za okolico.

Nam je ob koncu leta še četrtič uspelo napolniti stadion. Igrali smo ob vzdušju, ki je zelo prijetno. V tem uživamo. Je pa seveda tudi precej težje. Za vsako točko se je treba krvavo boriti. Razlika je občutna, ampak v vsakodnevnem procesu dela najdemo pozitivne stvari, vidim napredek. Razvijamo naše mlade igralce, celoten klub.

Lani ste dejali tudi, da je eden glavnih ciljev povezovanje z navijači. Lani je bil povprečen obisk vaših domačih tekem nekje okoli pet tisoč gledalcev na tekmo, zdaj jih je krepko prek 20 tisoč. Očitno se vam je ta želja izpolnila?
Da, povezovanje nogometa z mestom je občutno. V mestu se čuti, da marsikdo živi za nogomet. To je bil naš glavni cilj, saj potencial obstaja. Le Havre je najstarejši klub v Franciji, a je izgubil podporo. Zdaj, ko nam gre, vidimo, da potencial obstaja. Da gre za nogometno mesto. Ob koncih tedna se življenje v mestu vrti okoli nogometa. To je naša velika zmaga.

Zdaj moramo narediti korak naprej in poskrbeti, da bo zadeva dolgoročna. Predvsem je treba ciljati na mlajše generacije in na to, da bodo navijači ob nas, tudi ko nam ne bo šlo. Zato je naše poslanstvo, da smo na igrišču videti tako, kot si želijo navijači. Predvsem borbeno. Da na vsaki tekmi naredimo vse za točke.

Ko smo v drugi ligi igrali pred štiri, pet tisoč navijači, je bilo zelo žalostno. Zdaj je povsem drugače, a se zavedamo, da se stvari hitro lahko obrnejo v drugo smer, zato moramo biti pazljivi in delati na tem, da ohranimo podporo.

Preobrazba Luke Elsnerja. “Uživam kot še nikoli.”

Nogomet

16. Okt 2022 1

Nogomet

16. Okt 2022 1

Se skok zanimanja za nogomet v Le Havru močno občuti?
Da, v prvi ligi si seveda precej bolj izpostavljen. Ne samo jaz, ampak vsi. Veliko več je tudi medijskih obveznosti, a skušamo ostati diskretni in želimo ohraniti našo vizijo. Da je najbolj pomembna predvsem ekipa. Na ulicah je sprememba občutna. Pogosto vidim navijače z našimi dresi.

Pred kratkim so v naši uradni navijaški trgovini nogometaši delili podpise, pred trgovino je nastala dolga vrsta, kar je zelo lepo. Veseli me, da je zraven tudi vse več mladih, ki so prej navijali za PSG, Marseille in največje francoske klube. Zdaj je zgodba precej drugačna. To je velika zmaga za nas.

Taktiko ste morali s skokom v prvo ligo spremeniti. Lani ste igrali precej na posest, ki je zdaj razumljivo precej nižja.
Stvari je bilo treba postaviti na novo. Jasno, saj igramo proti ekipam, proti katerim smo v podrejenem položaju. Nujno je, da prednosti iščemo skozi sisteme in taktiko, ki jih uporabljamo. Zelo pogosto jih spreminjamo in smo fleksibilni. Od tekme do tekme, pa tudi znotraj samih tekem. Uporabljamo sistem s štirimi, petimi branilci. Imamo štiri napadalce ali tri …

Vedno iščemo luknje, skozi katere lahko presenetimo nasprotnika Imamo nizko posest, ampak skušamo znotraj nje biti čim bolj sposobni z majhnim številom podaj čim večkrat ogroziti vrata nasprotnika. Imamo spremenjen, prilagojen pristop. Tukaj nimamo kaj. Razlika v kakovosti igralcev je tako visoka, da je treba rešitve iskati skozi kolektiv.

Da, razlika je res ogromna. Vaš najvišji poletni nakup, ki je hkrati drugi najvišji v zgodovini kluba, je znašal milijon in pol evra. PSG je samo za enega igralca odštel 95 milijonov evrov, velika večina preostalih prvoligašev pa je izpeljala vsaj enega, kar nekaj pa tudi več prestopov, vrednih deset milijonov evrov in več. Kako biti konkurenčen ob tako očitnem finančnem deficitu?

Težko je in na dolgi rok nemogoče. Vsako leto moraš biti kreativen, inovativen in iskati rešitve. Predvsem je treba delati na tem, da razvijaš igralce, ki jih dobiš v roke. Treba je kakovostno trenirati in poskrbeti, da se hitro razvijajo, prilagodijo novemu okolju.

Ko imaš tako malo denarja, je vedno treba tvegati, ali bo šlo skozi ali ne. Ali boš zadel z okrepitvami. V večini primerov se je izkazalo, da nam je uspelo. Z nekaj nogometaši smo tudi ustrelili mimo, ampak to je, ko imaš na voljo tako malo denarja, treba sprejeti.

Za zdaj se borimo, smo konkurenčni, ampak na športni ravni je to na dolgi rok nemogoče. Zato je nujno, da v tej sezoni obstanemo v prvi ligi, saj bo potem veliko lažje poskrbeti za višji proračun, ki je na tej ravni nujen.

Morda edini nogometaš zvenečega imena je ganski napadalec, veteran Andre Ayew, ki je vaš klub okrepil krepko po začetku sezone, a začetek zanj ni bil najboljši. Že ob debiju je po nekaj minutah prejel rdeč karton. Zvezdnik afriškega nogometa je v preteklosti že večkrat pokazal muhast značaj. Kako je s tem pri vas?
Ne, nobenih težav nimam z njim. Za ekipo je pozitiven. Veliko se pogovarja z našimi mlajšimi igralci in prenaša bogate izkušnje, ki jih ima. To je tudi eden od glavnih razlogov, zakaj smo ga pripeljali. Rdeč karton, ki ga je prejel, je bil malce nesrečen. Umaknil se je nasprotniku, pa ob tem nerodno padel.

Od njega pričakujemo veliko. Potrebuje predvsem pripravo in treninge. Zdaj je odšel na afriški pokal. Upam, da bo skozi priprave in tekmovanje dobil ritem, ki ga potrebuje. Če bo tako, potem bi bil lahko, ko se vrne, pomemben člen naše ekipe.

Poleti je iz slovenske lige odšlo nekaj nogometašev, najbolj vroča sta bila Svit Sešlar in Žan Vipotnik. Zanimiva bi bila morda tudi vam, a si ju niste mogli privoščiti. Sliši se komično, mar ne?
Da, je, ampak Vipotnik je v Bordeaux odšel za tri do štiri milijone evrov, pa je šel v drugo ligo. Da dobiš igralca, ki je sposoben igranja v prvi francoski ligi, moraš pobrati res tiste najboljše iz slovenske lige, teh pa pod dva milijona evrov ne najdeš. Sliši se komično, ampak to je naša realnost.

Milijon in pol evrov, ki ste ga omenili za naš najdražji nakup poletja, je z bonusi. V resnici je še malce manj. Trenutno višje ne moremo, a hkrati tekmujemo v ligi, v kateri naša konkurenca brez težav troši milijone. Težko je tekmovati, ampak za zdaj nam uspeva.

Ste se pa za prestop dogovarjali z Nigerijcem Chukwubuikem Ikwuemesijem, ki je nase opozoril v dresu Celje, a se na koncu ni izšlo. Zakaj?
Enostavno se našemu športnemu direktorju Mathieu Bodmerju zadeva okoli njega ni zdela dovolj resna, zato so se v določenem momentu odločili, da stvar ustavijo.

Zaradi česa je posel šel po zlu? Slišimo, da zaradi vmešavanja menedžerjev …
Ali je bilo to ali pa informacije, ki smo jih dobili, niso bile dovolj resne in točne. Ko je tako, ko so zadeve niso dovolj resne, pa se pri našem vodstvu stvar zelo hitro konča.

Veljate za trenerja, ki je velik profesionalec in se ubada predvsem s svojim delom. V druge zadeve se ne vmešavate. Kako poteka proces nakupa okrepitev?
Ne, res se ne vmešavam. Kar se tega tiče, je pri meni stvar precej jasna. Podam mnenje, kako bi morali sestaviti ekipe, seveda se s sodelavci o tem tudi pogovarjam, a jim povsem zaupam, da bodo imeli srečno roko. Verjamem v kompetence, ki jih imajo.

Jaz imam dovolj dela s samim igriščem na dnevni ravni in nimam časa, da bi se podajal v lov na potencialne nove igralce. To je delo več ljudi, ne samo enega. Pri Le Havru so stvari zelo dobro razdeljene, kar mi ustreza. To je tudi vse bolj prisoten trend v evropskem nogometu. Da se trener ubada le s svojo ekipo.

Znani ste tudi kot trener, ki veliko da na številke in statistične podatke, kar marsikdo, predvsem v slovenskem nogometu, podcenjuje. Kako delujete znotraj tega?
Veliko dam na to. Po vsaki tekmi dobim dve poročili. Enega za nasprotnika, ki ga prejmem takoj po koncu tekme, potem pa v 24 urah dobim še natančno analizo naše ekipe. Pozneje tudi vse individualne statistike za naše igralce. Da vidimo, kako napredujejo. Statistika je v mojem delu prisotna vsakodnevno.

Pozimi pripravljate kak prihod?
Oziramo se le za levim bočnim branilcem, saj imamo le eno rešitev. Videli smo, da se hitro pojavijo težave, če je ta igralec izven forme oziroma ga ni. Želimo pridobiti nekaj konkurence. Sicer pa se, če ne bo odhodov, ekipe ne bomo dotikali. Razen tega, da bomo nekaj igralcev, ki niso dobili dovolj priložnosti, posodili.

Koliko pa so vaši nogometaši zanimivi za prodajo?
Govori se veliko, saj imamo nekaj zelo zanimivih mladih nogometašev, ki redno igrajo. Naš kapetan je star 21 let, je branilec. Govoric je kar nekaj, a trenutno ne vidim situacije, da bi kdo od naših nosilcev odšel. To bi se zgodilo le v primeru, da pride ponudba v višini 10, 15 milijonov evrov. Potem klub ne bi imel izbire. Ampak ne verjamem, da se bo to zgodilo, čeprav je res, da se v nogometu nikoli ne ve. Možnost vedno obstaja.

Tudi v tem primeru imamo pripravljene rezervne načrte. Na praktično vsakem igralnem mestu imamo pripravljeno alternativno možnost, tako da bi se nam težko zgodilo, da bi razpadli, če bi kdo odšel. Morda temu ni tako le na poziciji osrednjega napadalca. Bo pa napadalec, ki je na posoji, sezono končal pri nas. Glede morebitnih odhodov ne vidim težav.

Pa ponudbe za vas? Kdo potrka na vaša vrata?
Ne, trenutno ne. Jaz se ne ukvarjam s tem, to je delo mojih agentov, ki pa sem jim dal jasno vedeti, da do konca sezone ne nameravam oditi nikamor. Ta projekt želim peljati do konca, potem pa bomo videli in se pogovarjali. Trenutno pa so za kaj takega vrata zaprta, zato mi nihče ne omenja ničesar.

Za konec malo še o slovenskem nogometu, ki je ob koncu letošnjega leta po 14 letih dočakal uvrstitev na veliko tekmovanje. Kaj za vas pomeni uvrstitev na evropsko prvenstvo 2024?
Čudovito je, da smo slovenski nogomet spet postavili na svetovni oziroma evropski zemljevid. Za ta uspeh so mi čestitali tudi mnogi v Franciji. Seveda je ta uspeh zelo pomemben za slovenski nogomet. Številnim našim nogometašem bo narasla cena. Sploh tistim, ki bodo igrali na evropskem prvenstvu.

Ponosen sem, da je slovenski nogomet spet zraven. Neizmerno sem vesel, da bom lahko na velikem tekmovanju spet gledal naše nogometaše. To je dogodek, ki bo še dolgo časa odmeval. Tako znotraj naših meja kot izven njih. Od tega uspeha bo naš nogomet močno profitiral.

Po evropskem prvenstvu v Nemčiji bi se znalo zgoditi, da bo Slovenija iskala selektorja. Bi Matjaža Keka lahko nasledili vi?
Ne vem, trenutno se ne čutim sposobnega, da bi bil lahko slovenski selektor. Za mene je prezgodaj. Potrebujem še veliko kilometrine.

To je precej drugačna služba od te, ki jo opravljam zdaj. Ni še čas za take stvari. Moram doseči še marsikaj, pobrati veliko modrosti, da bom kos čemu takemu.

No, ampak najuspešnejša v zgodovini reprezentance sta selektorja, ki sta na klop Slovenije prišla kot precej zelena. Vaš trenerski življenjepis je že precej bogat. Zakaj se vam zdi, da nalogi ne bi bili kos?
Ne vem, trenutno tega ne čutim. Morda pozneje, ampak se mi zdi, da je selektorska služba precej zahteven poklic, saj moraš zadeti v polno v zelo kratkem času. Meni bolj odgovarja vsakodnevni proces razvijanja. Ne čutim, da bi bil trenutno sposoben za tako službo.

Pa ste kot zelo uspešen slovenski trener v tujini s kom z Nogometne zveze Slovenije v stikih?
Da, vseskozi imam stike s trenerji iz slovenske lige, pa tudi z zvezo. Nenazadnje je bila v tednu pred tekmo z Nico pri meni na obisku delegacija mladih slovenskih trenerjev, ki je k meni prišla prek Združenja nogometnih trenerjev.

Pripeljali so pet trenerjev. Pokazali smo jim naše delo, imeli smo se zelo lepo. Stik z ljudmi iz slovenskega nogometa je vseskozi prisoten.

Za konec še vprašanje, primerno za prehod v novo leto. Česa si v 2024 želite?
Predvsem si želim, da bi Le Havre obstal v prvi ligi in bi še bolj stabilizirali klub. Da bi še bolj povečali povezavo med klubom in mestom.

Potem pa bomo poleti videli, kaj in kako naprej. Ali lahko klub še naprej raste in kako se bom jaz takrat počutil. Glavni cilj pa je, da obstanemo med prvoligaši. To bi bil podoben podvig, kot je bila zmaga v drugi ligi.

Potem pa poleti spet na priprave v Slovenijo, letos ste z Le Havrom obiskali Bled?
To bomo videli. Odvisno, kakšen bo koledar. Se pa seveda lahko zgodi. Imeli smo se zelo lepo. Vsi v klubu so bili zelo zadovoljni.

V Bled so se zaljubili?
Ni se težko …