Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Teden dni po končani reprezentančni akciji slovenske nogometne vrste je v oddaji Pod prečko gostoval selektor Matjaž Kek, ki se je med drugim razgovoril o težavah, s katerimi se je srečeval pred tekmami proti Norveški in Kazahstanu, nastopih Celja in Olimpije v Evropi, tujih vlagateljih v slovenskem nogometu in seveda odhodu svojega pomočnika Boštjana Cesarja v Maribor.
V družbi sina Matjaža Keka mlajšega je slovenski selektor v oddaji Pod prečko načel nemalo tem, s katerimi se ta čas spopada tako slovenska reprezentanca kot slovenski nogomet. Kot je priznal Mariborčan, je bila zadnja reprezentančna akcija zanj izredno zahtevna. Ne le zaradi nepričakovanega odhoda Boštjana Cesarja v Maribor, temveč tudi številnih poškodb in bolezni, s katerimi so se soočali njegovi igralci.
“Cesarjev odhod je bil del tega, v ozadju se je odvijalo marsikaj, od poškodb do bolezni. Situacija z Janom Mlakarjem je bila zelo težka. Bil je pritisk kluba, da se vrne in vse skupaj je bilo na meji. Če ti toliko in toliko časa pred tekmo odide ne pomočnik, temveč prvi trener, potem ni enostavno. Zato je moje razmišljanje takšno, da bi se dalo v dobro slovenskega nogometa to izpeljati na drugačen način,” je dejal Matjaž Kek.
Triinšestdesetletnik je sicer priznal, da si tekme Maribora proti Bravu ni mogel ogledati v živo, a je bil premierne zmage svojega zdaj že nekdanjega sodelavca zelo vesel in mu zanjo tudi čestital. Vseeno je še enkrat več poudaril, da čas njegovega odhoda v Ljudski vrt ni bil najbolj primeren, a da razume, da je težko zavrniti klub, kot je Maribor.
Slovenski selektor je med drugim razkril tudi, ali je že našel novega pomočnika, se obregnil ob odhod Anteja Šimundže iz Maribora, prav tako pa se dotaknil tudi evropskih uspehov Celja in Olimpije ter pohvalil delo obeh španskih trenerjev Alberta Riere in Victorja Sancheza.
“S tujimi strokovnjaki se ni vedno izšlo dobro, a to, kar počneta, počneta dobro in nosita podpis neke ekipe,” je dejal in dodal: “Rad bi videl, da bi nekoga od njiju na trenerski organizaciji povabili na izmenjavo izkušenj na seminarje. A Slovenija se je tudi brez Riere in Sancheza uvrščala v ligo prvakov in na evropska prvenstva.”
Kaj je v zadnji epizodi oddaje Pod prečko še povedal Matjaž Kek?
O tem, ali je kdaj posvečal posebno pozornost medijskim nastopom:
“Ko sem igral v Gradcu za GAK, so nam v ORF studiu praktično kazali, kako gledati v kamero, kako se obnašati. Nato sem imel v Mariboru predsednika Jožeta Jagodnika, ki je bil vešč mikrofona in me je hitro popravil, če sem storil kakšno neumnost. Nekaj sem odnesel tudi z gostovanj v različnih radijskih oddajah.
Težav s kamero nimam več. Danes, ko je tega toliko, je tudi usklajen medijski nastop pomemben dejavnik, ko kažeš sliko reprezentance oziroma ekipe navzven. Daje neko sliko o organiziranosti, odločnosti. V klubih in tudi mlajših selekcijah bi tudi temu posvečal pozornost.”
O tem, ali mu je večja medijska pozornost v zadnjem obdobju godila:
“Nekaj je dejansko stanje, nekaj igranje in status, ki ga imaš. Jasno je, da mora biti postavljena neka hierarhija. Novinarji so vedno bolj neposredni, gredo v problem, več vedo. Tu je nato treba iskati ravnotežje. V Nemčiji mi je zelo ustrezalo, da so nekatere stvari oddelali tudi pomočniki, fizioterapevti, ki so sestavni del strokovnega štaba, a niso v soju žarometov. Doma medijskih nastopov ne treniram pred ogledalom, a nekako se dobro znajdem.”
O tem, da igranje v drugi ligi za mlajše nogometaše ne pomeni koraka nazaj:
“To je verjetno večja težava za starše ali pa agente. Stvari je zelo težko posploševati. Nekdo prej dozori, spet drugi kasneje. Tu najti pravo mero … Vsekakor je v določenih trenutkih zelo pomembno, da mladi igralci igrajo. Preskakovanje kategorij je lahko koristno ali pa tudi ne, a to je odločitev kluba oziroma trenerjev in športnih direktorjev. Nato lahko mladi igralci pa tudi igralke dobijo nekaj od tega.
Druga liga nikakor ne bi smela biti korak nazaj, seveda, če so pogoji primerni. Pomembni so treningi. Videli smo hiter, zelo hiter vzpon – Benjamin Šeško je takšen primer, na drugi strani je Timi Max Elšnik. Hitro je šel v tujino, nato pa vemo, v kakšnem stanju se je vrnil. Treba je dobro premisliti, dati možnost tudi fantom, da se odločijo, nikakor pa ne, da za 5000 evrov takoj krenejo v tujino in si zaustavijo kariere, ki so videti dobro.”
O ocenjevanju trenerskih kolegov:
“Sam svojih trenerskih kolegov ne bom ocenjeval. Sam se še danes bojim dajati izjave po tekmi, saj lahko izrečeš kaj neprimernega in padejo na tla, ki niso najboljša za nadaljevanje. A moraš biti pripravljen tudi na to. Moje izjave po tekmah so bile velikokrat grozne. Posledice, ki lahko nastanejo zaradi izjav, so lahko zelo hude. A tudi to je del priprave na tekme. Ko so v igri čustva … Dobro, da takoj po tekmi proti Portugalski, ko me je sodnik izključil, nisem dal izjave, saj bi rekel marsikaj. A to so dejstva, s katerimi moramo živeti.”
O kvaliteti, ki sta jo prinesla v slovenski nogomet Albert Riera in Viktor Sanchez:
“To je raven, ki lahko pomaga tudi slovenski stroki. Če si pameten, se boš poskusil kaj naučiti. Kar mene zanima, je, da pogledam tudi kakšen trening, tam se vse začne in konča. S tujimi strokovnjaki se ni vedno izšlo najbolje, a to, kar počneta, počneta dobro in nosita podpis neke ekipe. Res je, da delata v dobrih pogojih in tudi proračuna klubov sta relativno visoka.
A ob tem je treba spoštovati državo, v katero si prišel, in karakter ljudi. To je osnova vsakega, ki pride v tujino. Rad bi videl, da bi nekoga od njiju na trenerski organizaciji povabili na izmenjavo izkušenj na seminarje. A Slovenija se je tudi brez Riere in Sancheza uvrščala v ligo prvakov in na evropska prvenstva.”
O debiju Boštjana Cesarja na klopi Maribora:
“V času tekme sem se ravno vozil iz tujine, dvakrat sem sicer vmes poškilil na telefon. Kako sem spremljal tekmo? Popolnoma normalno. Navijal sem za Maribor in bil zelo vesel za Boštjana, ne nazadnje je bil moja izbira v reprezentanci. Zakorakal je v nekaj, kar je lahko velik privilegij v slovenskem prostoru. Zagotovo sem to doživljal na tak način, kot vam sedaj razlagam, čeprav mi interpretacije niti slučajno niso bile všeč. Niti na moj komentar.
Danes še bolj samozavestno trdim, da trenutek ni bil pravi. O tem me nihče ne bo prepričal. Boštjan bo imel v meni največjega možnega zaveznika, če bo to le želel. Z veseljem sem mu včeraj po tekmi poslal sporočilo. A trenutek ni bil pravi in morda vsi takrat niso razmišljali v dobro slovenskega nogometa, saj je takrat igrala reprezentanca. Upam, da vsi, ki smo v nogometu, reprezentanci takrat, ko igra, želimo dobro.
Bi bil pa nekorekten in licemeren, če bi dejal, da je za slabo tekmo v Oslu kriv Boštjan Cesar, ker ga ni bilo zraven. Vem, da bo Boštjan točno vedel, kaj mu bom rekel, toliko me že pozna. V razgovoru, ki sva ga imela na najvišjem možnem nivoju, sem mu dal točno vedeti, kaj si mislim o tem. A to je zgodba, ki je zdaj zaključena.”
O tem, ali sta imela še kakšno drugo komunikacijo razen SMS-sporočila:
“Mlade trenerje raje pustim pri miru. Nerad se postavljam v vlogo mentorja. Če me kdo kaj vpraša, mu odgovorim. V trenerskem prostoru je kar nekaj mentorjev, ko je treba prevzeti odgovornost, pa jih nikjer ni. Z veseljem ga bom šel pogledat, saj se vsak dan petkrat peljem mimo Ljudskega vrta. A to je zdaj njegova pot in njegova odločitev.”
O tem, ali je bil zaradi novice o odhodu Boštjana Cesarja šokiran:
“Ne bom šel v podrobnosti. Stvari lahko različno dojemaš. Je priložnost, ki se ti kot mlademu trenerju ponudi. Ne nazadnje sem bil tudi sam mlad trener in mlad prevzel Maribor. Po drugi strani pa je reprezentanca igrala čez 48 ur. A vsak dela po svoji vesti in s svojim prepričanjem, jaz pa bom vedno in s čisto vestjo povedal, kar si mislim.”
O zamenjavi Anteja Šimundže pri Mariboru:
“Vsi govorimo o novih lastnikih in njihovih zahtevah. Sam se ne strinjam, da bo vsak, ki bo prišel in vlagal v slovenski nogomet, delal, kar hoče. Imamo pa sedaj pol lige, v kateri so tuji vlagatelji. To gre lahko v eno ali drugo smer, vendar brez finančnega vložka klubi ne bodo preživeli.
Na kakšen način se je zgodila menjava … V zadnjih letih sem imel slab stik z Ljudskim vrtom. Ali je bil čas pravi ali ne, ne vem. Dejstvo je, da je Ante Šimundža v slabem obdobju obrnil Maribor in ga dvignil zelo visoko. Nekatere stvari se niso izšle tudi zaradi tega, ker se ekipa sestavlja sproti. Vsak dan ti nekdo nov pride v slačilnico. Čas bo pokazal, ali je bila odločitev pravilna. Ante je za mariborski nogomet naredil veliko dobrega in mu želim vse dobro.”
O tem, da se je slovensko reprezentanco začelo primerjati z najboljšimi:
“Hvala bogu, zato so veliki in boljši, da se primerja z njimi. Vesel sem, da je kar nekaj velikih slovenskih nogometnih imen že poudarilo nek osnoven način, kako mora slovenska reprezentanca delovati, ko išče rezultat. Veliko ljudi je razmišljalo, da smo na evropskem prvenstvu bili videti zelo defenzivno. A proti kakšnim reprezentancam smo igrali in kdo je dal največ golov v kvalifikacijski skupini? Letvica je postavljena visoko in prav je tako. Mislim, da so se našega optimizma sedaj nalezli tudi drugi. Že delovanje mlajših reprezentanc in klubov se je spremenilo. Tu je morda storjen manjši premik.
O tem, da je bil Josip Iličić eden največjih generatorjev pozitivnega razmišljanja po dramatičnem zaključku na tekmi s Srbijo na Euru:
“On je takšen še danes. Takšen je bil tudi po Oslu sedaj. Kako on danes dojema nogomet, skozi prizmo tega, kar je dal skozi v nogometu. Od neverjetnih višav do padca v sivino in življenjske tragedije. Moraš biti karakter in doživeti to, da ceniš določene trenutke. Po tekmi v Oslu je sprovociral še nekaj ostalih, da so pospravili slačilnico in smo odšli kot gosposki poraženci. Tu vidim njegovo poimenovanje današnjega nogometa.”
O tujih vlagateljih v slovenskem nogometu:
“V določenem trenutku in glede na težave v slovenski ligi tudi jaz nisem videl izhoda brez tujih vlagateljev. A tu pridemo do problema, na kakšen način in v kaj se vlaga. Leta 2013 sem pri Rijeki prišel v situacijo, ki je podobna nekaterim klubom danes. Nekdanji predsednik Mišković je tedaj že navezal stike, da Gabriele Volpi pomaga z investicijo. Najprej sem doživel finančno stabilnost, ko so se začeli dogajati pozitivni rezultati, pa se je pokazala tudi pripravljenost vlaganja v infrastrukturo.
V trenutku neke pravilne odločitve, s pozitivnimi rezultati, Evropo, lovorikami in prodajo nekaterih igralcev se je pojavila potreba po novih investicijah zaradi neprimernega stadiona. Zgradila se je Rujevica, na kateri igra tudi reprezentanca, čeprav je nostalgija za Kantrido še vedno velika.
Kar mene malo bega, je, da v slovenskem prostoru imamo neke investicije, a pretežno v igralske kadre. Kaj se bo zgodilo, če investitorji jutri odidejo? A prepričan sem, da bi brez tujega kapitala slovenski nogomet težko preživel. Ko govorimo o proračunih, ki jih poznam tako na Hrvaškem in pri nas, pa je neprimerljivo. Dinamo ima proračun za tri naše lige. Morali bomo najti pot, da tuji investitor ne pomeni le parkirišče za igralce. A na primeru Olimpije se vidi, da je lahko klub voden na sprejemljiv način.
A upam, da bodo ti ljudje spoznali tudi pomembnost vlaganja v infrastrukturo. S tem bomo naš talent še bolje razvijali. Kot selektor pa zagovarjam slovensko stroko in spoštovanje slovenske stroke, čeprav se lahko z vidika znanja ogromno naučim tudi od Riere in Sancheza.”
O tem, ali je že izbral novega pomočnika:
“Ne. Mislim, da je tema reprezentanca in še vedno ste bili pravočasno obveščeni. Ne vem, ali bo to znano že do naslednje tekme. Jasno je, da je zelo malo časa. Do tekme z Norveško bomo imeli zopet samo dva treninga. Boštjan Cesar je letvico postavil zelo visoko in vesel sem, da je delo prvega trenerja oddelal na tako kakovosten način, da ga je opazil tako kvaliteten klub kot Maribor.
To je tema, o kateri je treba razmisliti v pravo smer. Moje mnenje je, da ne bi potrebovali enega, ampak dva, tri ljudi. Razmišljam o strokovnjaku z znanjem, avtoriteto in karizmo, saj čez noč ne moreš voditi Šeška, Elšnika, Oblaka. Je pa res, da so mi s svojo energijo in znanjem pomočniki morda rešili tudi službo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!